Abrakadabra…stres, znižaj se!

Si tik pred govornim nastopom. Želiš se pomiriti, da se boš lažje osredotočil/a na besedilo, ki ga moraš predati poslušalcem. Bolj, kot si govoriš, da se moraš pomiriti, bolj živčen/živčna postajaš. Želiš si, da bi lahko storil/a še kaj, da bi zmanjšal/a mravljince, ki te oblivajo in izboljšal/a priklic besedila, ki te tako zelo mori…

Vsi smo se že kdaj znašli v takšni ali drugačni stresni situaciji. Večinoma smo deležni dobronamernih komentarjev, da se bo vse izšlo, kot se mora, in da bo minilo. Redko pa smo bili poučeni o orodjih, ki jih lahko ob takih primerih uporabimo.

Obstaja veliko različnih vzrokov, ki v nas sprožijo stresno reakcijo. Vzroki za stres oziroma stresorji so lahko fizični, na primer bolezen, ali psihični, na primer tesnoba pred govorom. Vendar pa je stres sam po sebi generaliziran. To pomeni, da se, ko smo pod stresom, aktivira celotno naše telo, ne glede na to, kakšen stresor ga povzroča. To, da je generaliziran, lahko razberemo iz samega telesnega delovanja, kjer se ob stresu aktivirajo vsi telesni sistemi. Na nekatere dele telesa stres vpliva s signalom zelene luči, na primer vpliva na to, da se srčni utrip pospeši, na druge dele telesa pa vpliva s signalom rdeče luči, na primer vpliva na to, da naše žleze slinavke proizvajajo manj sline, ki bi vlažila grlo in usta, zaradi česar imamo, ko smo pod stresom, suho grlo. Torej gre za signale, poslane celotnem telesu, vendar gre ponekod za signale zelene luči/GO in drugod signale rdeče luči/STOP. Zakaj je za nas pomembno dejstvo, da je stres generalen? To, da lahko vpliva na vse telesne sisteme, pomeni, da mora biti vgrajen v globokih osnovnih mehanizmih našega telesa. Preko teh mehanizmov pa lahko tudi mi posredno vplivamo nanj. Na primer: Bitje srca je sicer avtonomno, vendar pa lahko nanj posredno vplivamo tako, da se poslužimo teka, s katerim pospešimo bitje našega srca. Na podoben način lahko s svojim dihanjem posredno vplivamo na našo stopnjo stresa.

Ko vdihnemo, se naš prsni koš razširi. Hkrati s pljuči se nekoliko razširi tudi srce in pa njegove žile. Žile si lahko v tem primeru predstavljamo kot cevi. Ožje kot bi bile, hitreje bi pod pritiskom skozenj tekla kri, a ob vdihu se te razširijo, zato se pretok krvi zmanjša. Zmanjšan pretok krvi zazna majhen skupek živčnih celic v srčni steni t.i. sinoatrijski vozel. Ta možganom sporoči, naj srce hitreje bije, da bo kri s hranili in kisikom dovolj hitro pritekla do vseh delov telesa. Torej, če želimo, da naše srce bije hitreje, moramo podaljšati vdih. Če pa si želimo naše srce pomiriti, torej zmanjšati srčni utrip, moramo podaljšati izdih. Tu pride v poštev posebno orodje, ki mu rečemo fiziološki izdih ali originalno »physiological sigh«. Fiziološki izdih ljudje večinoma izvajamo podzavestno, na primer med ihtečim jokom, med spanjem itd. Vendar pa ga lahko izvajamo tudi zavestno. Fiziološki izdih sestavljata dva kratka vdiha in en dolg izdih. Cikel ponovimo 2x do 3x, nato pa počakamo od 20–30 sekund, da naše telo naš posredni ukaz primerno izvede. Nato lahko cikel z vmesnimi premori ponavljamo, dokler se ne pomirimo. Prvi znak delovanja bo, da bomo lažje kontrolirali tok misli.

Izvedbo fiziološkega izdiha si lahko ogledate v YT videu: https://www.youtube.com/watch?v=rBdhqBGqiMc

ZANIMIVOST: Če imate težave s spanjem, ponovite fiziološki izdih 10x do 15x tik pred spanjem za lažji zdrs v spanec.     

Cilj teh orodij ni popolno izničenje stresa, temveč ohranjanje stanja pozornosti, ki nam jo omogoča stres ter sočasno omogočanje kontrole našega toka misli. Torej tista sladka točka pozornosti in mirnosti.

…Spomniš se tistega članka o nekem izdihu. Kako že gre? Dva vdiha en dolg izdih. Ponoviš. In rasturaš!

Zapisala: študentka Ariana Rozman (v okviru projekta Študenti za študente)

Ste v stiski? Da ne boste sami, lahko svojo zgodbo delite in s tem tudi drugim pomagate.

Želite  že danes začeti znova? Z zaobljubo lahko naredite prvi korak k boljši skrbi zase in za bližnje.