Običajno se v pogovoru z žalujočo osebo počutimo kot slon v trgovini s porcelanom. Želimo obvarovati krhkost, pa se nam tako hitro zgodi, da naredimo škodo.
Psihoterapevtka Bobbi Emel podaja naslednja koristna navodila kako preoblikovati izražanje skrbi in podpore žalujočemu:
To je že mogoče res, vendar še bolj resnično za žalujočega pa je to, da si osebo želi imeti ob sebi, ne glede na vse okoliščine. Zato je bolje, da rečete: »Verjetno ga grozno pogrešaš.«
Četudi ste sami doživeli izgubo, zavedajte se, da je doživljanje vsakega človeka univerzalno. Zato je bolje, če rečete: »Poskušam razumeti, kako se počutiš.«
S tem izrazimo bolj svojo željo in potrebo, saj nam je težko, ko nekdo, ki nam je blizu, trpi. Ne zmanjšujte pomena čustev ob žalovanju. Zato je bolje, da rečete: »Tukaj bom, dokler me boš potreboval.«
Četudi je oseba verna, ta izjava daje dodatno breme. Če je osebi pretežko, lahko dobi občutek, da ni dovolj dobra, da nekaj dela narobe. Zato je bolje, da rečete: »To mora biti zelo težko zate.«
Noben razlog za smrt ne zmanjša bolečine pogrešanja in dejstva, da si osebo žalujoči želi imeti ob sebi. Zato je bolje, da rečete: »Težko je razumeti, zakaj se te stvari zgodijo.«
Tišina lahko za žalujočega pomeni, da drugi ne ve ali pa da ignorira, da se je smrt res zgodila. Čeprav je včasih dobro, da znate zdržati tudi v tišini ob žalujočem, je dobro če rečete vsaj: »Ne vem, kaj naj rečem. Nimam besed. Vendar vedi, da sem tu.«
Izgube nikoli ne moremo dokončno sprejeti. Zato je bolje, da rečete: »Vidim, da je še vedno zelo težko zate.«
Vsak človek se na svoj način spopada s stresom in izgubo. Ni univerzalnega načrta aktivnosti, s katerimi se preboli izgubo. Zato je bolje, da rečete: »Najdi svoj način in aktivnosti, ki ti bodo pomagale pri žalovanju. Podpiram te.«
Ta stavek samo vzbuja krivdo. Čeprav je to lahko resnica, žalujoči dobi občutek, da njegovi občutki niso pravilni. Zato je bolje, da rečete: »Vidim, da si res žalosten in da ga zelo pogrešaš.«
Čeprav je to res, nihče ne more nadomestiti pokojne osebe. Spoštujete to. Zato je bolje, da rečete: »Vem, da si ga imel zelo rad.«
Ne ukazujte žalujočemu, kaj mora narediti. Zato je bolje, da rečete: »Ko sem jaz žaloval, mi je res pomagalo, če sem se zaposlil. Ne vem pa, če je to tudi najboljši način zate.«
Otroci so bolj dovzetni za tisto, kar se ne sme čutiti in o čemer se ne sme govoriti. Izgubo čutijo in zato potrebujejo model, kako se s tem občutkom soočati. Izrazite skrb za otroke in bližnje in s tem pomagajte žalujočemu, da poskrbi tudi za njih. Zato je bolje, da rečete: »Kako se pa otroci soočajo s tem?«
Ne glede na to koliko časa je preteklo, mogoče še ni pravi čas za novo življenje. Spodbudite osebo s tem, da ji izrazite skrb. Zato je bolje, da rečete: »Zgleda, da je bil danes težek dan zate. Kaj praviš, če ti prinesem večerjo?«
Čeprav je humor lahko zdravilen, bodite prepričani, da s tem ne poskušate samo preusmeriti pozornosti, ker je vam pretežko. Zato je bolje, da rečete: »Sigurno pogrešaš njegov smisel za humor.«
Žalujoči ne želi biti breme drugim, zato težko sam od sebe prosi za pomoč. V večjo pomoč je, če date konkretne pobude in predloge. Pokličite vi in vedno znova preverite, če lahko pri konkretnih zadolžitvah pomagate. Zato je bolje, da rečete: »Danes odvažajo smeti. Ali ti lahko odnesem smeti?«
Premagajte strah in spregovorite z žalujočim. Pogovor bo obogatil vas in pomagal žalujočemu, da najde svojo pot in ZAČNE ZNOVA.
Želite deliti svojo zgodboi? To lahko storite na naši spletni strani in s tem pomagate tudi drugim iz stiske. OSEBNA ZGODBA
Želite že danes narediti nekaj zase in za svoje bližnje. Prvi korak je ZAOBLJUBA!