Dvig stresne tolerance
Prešine te: »Ne vem, kako se, glede na številna res stresna obdobja, na njih še vedno nisem privadil/a. Bi si mislil/a, da bi jih po toliko časa že bolje prenašala, pa temu ni tako. Zakaj le?«
Stresni prag je naša sposobnost kognitivne regulacije, tega, kar se dogaja v našem telesu. Preprosteje gre za našo sposobnost prenašanja neke daljše motnje našega sistema oziroma nekega daljšega stresa.
Kratkotrajni stres, torej stres, ki ne traja dlje kot nekaj dni in ne moti našega spanca, je za nas izredno koristen (preberi članek Stres skrbi zate). Po drugi strani pa poznamo še dolgotrajni stres, ki traja dlje kot nekaj tednov in močno vpliva na kvaliteto našega spanca. Ta je za nas škodljiv. Morda si opazil/a, da je v obdobju med nekaj dnevi trajajočem kratkotrajnem stresu in nekaj tedni trajajočem dolgotrajnem stresu, kar nekaj prostora. V ta prostor med koristnim kratkotrajnim stresom in škodljivim dolgotrajnim stresom spada srednje trajajoči stres. To je stres, ki traja več kot nekaj dni, a manj kot nekaj tednov in je tudi glede na svojo koristnost nekje med kratkotrajnim in dolgotrajnim stresom. Omogoča nam boljšo pripravljenost za kakšno daljšo, bolj zahtevno nalogo, a hkrati nekoliko negativno vpliva tudi na naše počutje. Primer takšnega stresa bi bilo na primer izpitno obdobje na faksu. Le to nam pogosto povzroča skrbi, a se v njem hkrati tudi učinkoviteje učimo.
Želimo si, da bi se dolgotrajnemu stresu popolnoma izognili, vendar pa se srednje trajajočem stresu zaradi hitrega načina življenja v sodobnem svetu, težko. Zato sem s tabo želela deliti orodje, ki bi ti prenašanje takšnih obdobij nekoliko olajšalo. Prenašanje našega srednje trajajočega stresa je močno povezano z našim stresnim pragom. Orodja, ki jih uporabljamo za dvigovanje našega stresnega pragu, so povezana z zavestnim izpostavljanjem srednje stresni situaciji, medtem ko hkrati stremimo k ohranjanju miselne mirnosti in udobja. Kako definiramo srednje stresno situacijo? Srednje stresna situacija je situacija, ki zahteva približno 80 % naše sposobnosti prenašanja stresa.
Ena izmed najenostavneje dostopnih srednje stresnih situacij je telesna aktivnost. Primer: tek. Medtem ko tečemo na približno 80 % naših zmožnosti, dvignemo našo stopnjo adrenalina v krvi in s tem umetno ustvarimo stresno situacijo. Kako vemo, da tečemo dovolj hitro? Naš vid se iz panoramskega vida, ki nam omogoča zajemanje širše slike našega vidnega polja, spremeni v ožji tunelski vid. Tunelski vid je posledica določene stopnje adrenalina v naši krvi. Torej tečemo na 80 % naše zmožnosti in vidno polje se nam počasi oži. Na tej točki lahko naredimo nekaj, kar bo prispevalo k zvišanju našega stresnega pragu. Preprosto razgledamo se po naši okolici in na ta način naš vid prisilimo, da se iz adrenalinsko zoženega tunelskega vida, vrne v mirni širši panoramski vid. To dejanje sprosti specifično vezje v našem možganskem deblu, ki je povezano s stresom.
ZANIMIVOST: Bolj pasivna oblika srednje stresne situacije bi bile izredno hladne ali bolje kar ledene kopeli in prhe.
Splošni cilj je, da zavestno sprostimo naše misli, medtem ko je naše telo v stanju močne aktivacije. Na nek način naše možgane prepričujemo, da je kljub visoki aktivnosti v telesu, drugače vse popolnoma okej. Naslednjič bomo stresno situacijo, ki smo jo prej zaznavali kot »Ojoj, to je pa preveč stresno!«, zaznavali kot situacijo, ki se nam bo zdela bolj obvladljiva.
Ljudje smo zelo prilagodljiva bitja in se do neke stopnje že samodejno prilagodimo stresu. Vendar pa ima to »sprotno« prilagajanje stresu večinoma negativne učinke. Prilagajamo se mu namreč iz potrebe in ne delamo na njegovi prevenciji. Stresna stopnja, ki bi je bili že nekoliko »vajeni«, se nam ne bo zdela nič lažja, ker bomo ob prilagajanju nanjo porabili toliko energije, da se bomo znašli na istem. Pomembno je, da se za reguliranje stresa uporablja zdrave načine in orodja, po katerih lahko posegamo preventivno. Tako se potreba po prilagajanju stresu niti ne bo pojavila.
Zapisala: študentka Ariana Rozman (v okviru projekta Študenti za študente)
Ste v stiski? Da ne boste sami, lahko svojo zgodbo delite in s tem tudi drugim pomagate.
Želite že danes začeti znova? Z zaobljubo lahko naredite prvi korak k boljši skrbi zase in za bližnje.
