Kako lahko pomagam osebi odvisni od alkohola

Ena izmed značilnosti bolezni odvisnosti je, da se odvisnosti in njenih posledic prej in bolje zave bolnikova okolica kot on sam. Zato so pogosto pritiski iz okolice nujni za sprožitev potrebe po spremembi v bolniku samem. Družina najprej začuti posledice bolnikove odvisnosti od alkohola, zato družinski člani tudi prvi začnejo s pritiski.

Redki začnejo uživati alkohol zaradi zabave. Mnogi ga uživajo, ker pričakujejo, da bo ugodno vplival na njihovo neprijetno razpoloženje. Pogosto ga uporabljajo kot samozdravljenje tesnobe, napetosti, jeze, razočaranj. Nekaj kar je sprva lajšalo težave in pomagalo iz stiske, postane izvor težav, postane bolezen. Nihče ne začne uživat alkohola zato, da bi postal zasvojen. Težave so bile prisotne že pred odvisnostjo in pristop k zdravljenju mora biti celosten.

Oseba, ki je odvisna alkohola, je v celoti sama odgovorna za svoje pitje. Nihče drug ni odgovoren (ne žena, ne šef,..). Lahko pa partner in družina nezavedno omogočajo posamezniku pitje, s tem, ko ne ukrepajo ustrezno.

Pot iz alkoholne omame v prvi vrsti vodi prek soočenja z dejstvom, da je posameznik odvisen, kar si običajno predvsem zaradi močnega doživljanja sramu, zelo težko prizna. Poleg tega se pojavljajo še močni občutki krivde zaradi težkih in bolečih stvari, ki jih je odvisnik povzročil drugim.

Pomembno je, da se o bolezni odvisnosti od alkohola in njenih posledicah dobro poučite. Veliko informacij najdete na tej sletni strani pod v čanku Odvisnost od alkohola. Lahko se oglasite tudi na posvet k osebnem zdravniku, psihiatru ali terapevtu, ki je ustrezno izobražen. Dobro je, da imate v času spremembe in soočanja z boleznijo oporo strokovnega osebja (osebni zdravnik, psihiater, alkoholog, ustrezno izobražen terapevt).

Če gre za vašega partnerja si lahko odgovorite na nekaj vprašanj. Kako dolgo že trpite zaradi partnerjevega pitja? Kakšne so posledice partnerjevega pitja pri vajinih otrocih? Kako dolgo ste že pripravljeni prenašati partnerjevo pitje in trpeti? Kako si predstavljate svoje življenje čez 5, 10 let, če ne boste ničesar spremenili? Tako boste lažje ugotovili, če je potrebno ukrepati.

Partnerja je potrebno soočiti z njegovo boleznijo. Dlje ko odlašate s poskusom spremembe, težje jo boste izpeljali. Vprašanje je, koliko daleč ste pripravljeni iti. Če boste zagrozili z razvezo, z razpadom družine, je pomembno da ste to pripravljeni resnično storiti. Prazne grožnje, dajo odvisnemu samo moč, da nadaljuje s pitjem.

V pomoč pri soočanju partnerja z odvisnostjo vam je lahko tudi seznam, na katerega si napišete posledice  partnerjevega uživanja alkohola (neprimerno vedenje, upad delovnih sposobnosti, težave s spominom in osebnostne spremembe, pitje na skrivaj ali ustvarjanja skritih zalog, zdravstvene težave, težave v partnerstvu, družini, na delovnem in finančnem področju, morebitne sodne težave, opis dolžine bolnikovega pitja večjih količin alkoholnih pijač in pitja ob neprimernih okoliščinah).

Če ste bližji svojci odvisnika od alkohola, je dobro, da poveste tudi njegovemu osebnemu zdravniku, kaj opažate, tako da bo tudi osebni zdravnik motiviral posameznika za zdravljenje odvisnosti.

Če opažate nasilje nad otroki, ali drugimi povezano z pitjem alkohola, je potrebna prijava socialni službi.

Odvisnosti od alkohola ni možno zdraviti, če posameznik ni sam motiviran za zdravljenje.

Pogosto so pričakovanja svojcev od strokovnjakov nerealna. Bolezni odvisnosti se brez motiviranosti posameznika ne da zdraviti. Svojci so zato pogosto neuspešni pri pomoči, ko sami iščejo pomoč za odvisnega, ko odvisnega hospitalizirajo proti volji s pomočjo policije oziroma ko zdravljenje poteka proti njegovi volji na varovanem oddelku.

Motivirajo ga lahko svojci, prijatelji, osebni zdravnik, psihiater, alkoholog, delodajalec, socialna služba, idr.

Ko si posameznik prizna, da ima bolezen odvisnosti in se je sam odločil za zdravljenje, se zdravljenje sploh lahko začne.

Vsi postopki zdravljenja morajo voditi k vzpostavitvi in vzdrževanju abstinence. Abstinenca od alkohola je bistvo zdravljenja, brez katerega ni moč doseči drugih pozitivnih sprememb. Brez sodelovanja družine je zdravljenje redko uspešno.  Če svojci menijo, da zdravljenje ni potrebno, skoraj ni upanja, da se bo alkoholik odločil zanj. Resnično delo v odnosih v družini se po vzpostavitvi abstinence šele začenja, saj vzniknejo številne teme, ki ste se jim kot družina ali posamezniki prej s pomočjo alkohola nezavedno izogibali oz. jih nefunkcionalno regulirali. Po hospitalnem zdravljenju na alkohološkem oddelku se je tako pomembno vključiti v nadaljno družinsko ali partnersko psihoterapijo.