Če opazite simptome hiperkinetične motnje pri svojem otroku, se čimprej posvetujte z otrokovim pediatrom, ta vas bo napotil k otroškemu psihiatru, ki bo v sodelovanju s kliničnim psihologom diagnosticiral motnjo. Pred začetkom zdravljenja je potrebna natančna diagnostika in prepoznava možnih pridruženih duševnih motenj (disleksija, diskalkulija, čustvene motnje).
ZDRAVLJENJE HIPERKINETIČNE MOTNJE
Pri otroku s hiperkinetično motnjo se uporablja t.i. multimodalni pristop, kar pomeni, da je motnja obravnavana večstransko. Pri obravnavi je v ospredju timski pristop. V sodelovanju s starši, otrokom in šolo, otroški psihiater prepozna otrokova močna in šibka področja, ter se na temelju tega sestavi načrt in strategijo zdravljenja. To pomeni, da je zdravljenje individualno, prilagojeno otroku glede na njegove potrebe. Zelo pomembna je psihoedukacija, kar pomeni, da starši dobijo vse potrebne informacije o motnji.
Pri obravnavi se uporabljajo najpogosteje vedenjski pristopi, kar pomeni, da starši in otrok začnejo prepoznavati katere okoliščine sprožijo vedenje in kaj ga vzdržuje. V Sloveniji se starši šolskih otrok lahko vključijo v t.i. treninge staršev (program Neverjetna leta na Pediatrični kliniki). Pri mladostnikih se priporoča vedenjsko kognitivna terapija. Prav tako so uspešni tudi pristopi, ki mladostnikom pomagajo k boljšemu prepoznavanju in uravnavanju čustev. Kjer je motnja izrazita, pomembno moti otrokovo funkcioniranje v šoli, doma in drugih okoljih, pridejo v upoštev zdravila. Zdravilo izbere glede na otrokove simptome otroški psihiater. Pri tem se uporabljajo psihostimulansi ali zdravila iz skupine antidepresivov (SNRI). Psihostimulansi delujejo takoj, medtem ko zdravila, ki niso psihostimulansi potrebujejo 2-4 tedne, da bi pričela delovati.
Najbolj uspešno je sočasno zdravljenje z zdravili in psihoterapijo.
DRUGE METODE
Danes so vse bolj popularni različni nemedicinski pristopi in sicer:
KAKO SI LAHKO POMAGAM SAM
Pomembno je, da se hiperkinetične motnje pri svojem otroku ne ustrašimo. Zgodnja prepoznava in obravnava pomeni velikokrat možnost, da motnjo zdravimo brez zdravil. Čimprej poiščite pomoč, obrnite se na otrokovega pediatra, v šoli zaprosite za strokovno mnenje ter možne prilagoditve šolanja. Pediater vas bo napotil k otroškemu psihiatru, ki bo motnjo diagnosticiral. Ob tem vam bo dal vse potrebne informacije. Razmislite o svojih pričakovanjih glede obravnave, če ste negotovi, pridobite še drugo mnenje. Skupaj z izbranim psihiatrom sestavite načrt glede na potrebe vašega otroka, pri tem opredelite svoje cilje. Spremljajte napredek zdravljenja, preberite čimveč strokovnih člankov o motnji, najdite podporno skupino za starše. Vključite se v šolo za starše. Pogosto se vpliv hiperkinetične motnje pri otroku odraža na odnosih v družini. Smiselna je vključitev v družinsko terapijo. Raziščite vrste terapij, izberite pravo. Bodite aktivni!