40 ljudi je naredilo zaobljubo.
20 ljudi deli svojo zgodbo.

Kako ukrepati v primeru mobinga?

mobing6

Sam posameznik stori največ zase, če ne čaka, da bo minilo samo od sebe, ker se to ne bo zgodilo, zato naj čim prej UKREPA, da zaščiti svoje dostojanstvo in zdravje.

Kaj lahko naredi?

• Zavrnitev vloge žrtve
Žrtve mobinga so najpogosteje psihično šibke osebe, oziroma osebe z slabo osebno samopodobo. Zato je prvi korak, ki ga mora napadena oseba narediti, zavrnitev sprejetja vloge žrtve. Če mislimo, da smo žrtev, to postanemo. Če se upremo takšnemu razmišljanju, se vlogi žrtve izognemo.

• Neposredni nagovor napadalca
Če žrtev neposredno nagovori napadalca, s tem pokaže, da se je sposobna postaviti sama zase, in tako zmanjša možnost, da bi si jo napadalec v naslednjem poskusu vnovič izbral za žrtev. Poleg tega se lahko konflikt uspešno razreši, kar pomeni prekinitev verige, ki bi drugače vodila k naslednji stopnji mobinga, psihoterorju.
• Vključitev nadrejenega
V primeru, če izvaja mobing nadrejeni, žrtev obvesti kadrovsko službo. Kadrovska služba se mora odzvati na pritožbo, zlasti če je mobing uzakonjen v podjetju. V tem primeru bi bilo idealno, če bi podjetje imelo posebnega pooblaščenca za take prijave.

• Vodenje zapisnika/dnevnika
Zelo pomembno je, če žrtev sproti dokumentira dogajanje. Doživljanje mobinga je namreč subjektivno dogajanje, odvisno od vsakega posameznika, zato je v primeru tožbe takšen zapisnik lahko pomembno dokazno gradivo, ki pomaga razjasniti okoliščine.

• Pritožba svetu delavcev, sindikatu
Če pritožba pri nadrejenemu ali pooblaščencu v organizaciji ne zaleže, je naslednji korak prijava mobinga pri svetu delavcev ali sindikatu. Predstavnik sindikata mora ukrepati in povratno opozoriti vodstvo na dogajanje v organizaciji.

• Pravno posvetovanje
Dodatno se posameznik lahko posvetuje s pravno službo v organizaciji ali zunaj nje. Nekatere nevladne organizacije v Sloveniji ponujajo na tem področju brezplačno pravno pomoč; pa tudi odvetniki sami so se že začeli specializirati za mobing.

• Iskanje pomoči v društvu
Če je oseba v dvomih, če je žrtev mobinga, ali če je žrtev, pa sama ne ve, kako naprej, lahko poišče pomoč v društvu za samopomoč. Pogovor z nekom, ki je to že doživel, lahko da posamezniku moralno oporo.

• Iskanje psihološke pomoči
Psihološka pomoč je v primeru mobinga za žrtev zelo dobrodošla. Mobing primarno deluje na rušenju žrtvine psihološke samopodobe, v skrajnih primerih povzroči post travmatski sindrom stresa (Post Traumatic Stress Disorder – PTSD). Psihološka pomoč lahko žrtvi pomaga okrepiti psihično moč, ki pripomore k povrnitvi samospoštovanja.
• Iskanje pomoči pri zdravniku
Potrebno mu je zaupati svoje težave, ne samo simptomatiko slabega počutja temveč tudi vzrok, zakaj so težave nastale, saj je lahko zdravnik pomembna priča v postopku.
• Skrb za dobro psihofizično kondicijo
Priporočljivo se je čim več gibati, biti v naravi in se ukvarjati z aktivnostmi, ki žrtev sproščajo ter duševno in telesno krepijo. Zelo pomembno je tudi ohranjanje osebne socialne mreže, ki bo žrtvi v oporo.
• Zamenjava službe
Včasih je potrebno resno razmišljati o drugi službi, če žrtve ne vidijo več možnosti za normalno delo ter ohranjanje lastnega dostojanstva in če se je njihovo zdravje zaradi nasilja občutno poslabšalo.

Za prepoznavanje mobinga je najučinkovitejše vodenje dnevnika o mobingu, saj poleg navajanja oblik dejanj mobinga preverimo tudi pogostost pojavljanja takih dejanj. Mobing dnevnik naj bi pisala vsaka žrtev, saj je dnevnik dokazni material, vsi dogodki so zabeleženi in opisani, iz zapisanega je mogoče razbrati povezave dogodkov.
Dnevnik naj vsebuje točen datum in uro, opis in vrsto dejanj domnevnega mobinga, napadalca, kraj dogodka, prisotne ob dogodku, prisotne po dogodku, naš odziv od dogodku in našo aktivnost takoj po dogodku.

Spregovori, začni znova.

Moja zgodba Naredi zaobljubo