Mami, oči – ali Miklavž in Božiček res obstajata?
Zgodbe o dobrih možeh v decembru, ki nosijo darila in nagradijo pridne otroke, so s stališča otrokovega kognitivnega razvoja dobre, saj razvijajo domišljijo. Otrokov domišljijski svet postavlja temelje za otrokovo ustvarjalnost, reševanje problemov, razumevanje različnosti, inovativnost in tudi pozornost. Predvsem v predšolskem obdobju je tako pomembno, da starši spodbujamo otrokov domišljijski svet s tem, da mu beremo pravljice, pripovedujemo zgodbe in tudi razlagamo kako lahko kako Miklavž lahko speče piškote za vse pridne otroke, kako Božiček obišče vse otroke sveta in kako Dedek Mraz ve, kaj si otroci želijo za darilo.
Dobri možje tudi staršem omogočajo, da motivirajo otroke k bolj zaželenem vedenju. Pri tem pa moramo biti pozorni in zmerni, saj je potrebno otroke spodbujati, da se vedejo primerno predvsem zaradi posledic, ki jih tako vedenje prinese in ne zaradi nagrade oziroma kazni. Na primer: otrok mora pospraviti sobo ker mu pospravljena soba omogoča, da se bo tudi jutri lahko igral s svojimi igračami in nenazadnje ker pospravljena soba pomeni, da bojo njegovi starši zadovoljni in ponosni nanj in ne zaradi tega, da mu bo Božiček prinesel želeno darilo oziroma ne za to, da ga ne bodo “parkli” odpeljali.
Seveda pa je pri otroku potrebno spodbujati resnicoljubnost, zato moramo takoj, ko nas otrok sooči z razkritjem skrivnosti dobrih mož, resnico povedati, se z otrokom pogovoriti in mu razložiti razliko med domišljijskimi zgodbami in resnico. Resnico mu lahko starši povedo sami ali pa prepustijo to vrstnikom. Menim, da ni nič narobe, če otrokom čim dlje ohranjamo domišljijski svet. Seveda pa se otrokovim vprašanjem ne smemo izmikati in če presodimo, da je že dovolj star, mu seveda resnico tudi na njemu razumljiv način povemo.
