NOVICA – 7 načinov, kako imeti srečnejše možgane

Da bi si zagotovili preživetje, so možgani naših prednikov razvili zavedanje o tem, da je potrebno biti vedno pozoren, kje se nahaja nevarnost ali potencialna grožnja, potrebno je biti ekstra občutljiv na boleče izkušnje in jih potisniti v spomin. Prav tako so se naučili reagirati na hitro s telesom, ne da bi prej razmislili (refleksno).

Imeti tako hitre možgane, ki so reagirali avtomatsko, je ljudem pomagalo, da so se tekom časa vedno bolj razvijali (človeška evolucija). Ti instinkti so prisotni tudi v naših možganih, vendar nam ne pomagajo veliko v svetu, v katerem živimo sedaj. V bistvu so eden izmed razlogov, zakaj je toliko ljudi tesnobnih in depresivnih. Tem biološko pogojenim težnjam se pridružijo še življenjskimi faktorji, kot so osebnostne lastnosti in travmatične izkušnje ali okoliščine.

Prva prioriteta naših možganov je vedno preživetje, ne zadovoljstvo ali sreča.

REAKCIJA V PRIMERJAVI Z ODZIVNOSTJO

Naši možgani imajo dve bistveni nalogi: reakcijo in odzivnost. Možgani, ki odreagirajo hitro (avtomatsko) so naše prednike ohranjali žive in jim pomagali pri izogibanju ogrožanja življenja, izgub in nevarnosti. Možganski nevronski sistemi so bili uglašeni na iskanje občutka, da je nekaj narobe, če njihove temeljne potrebe (varnost, zadovoljstvo in povezanost) niso bile izpolnjene.

Dokler so naše temeljne potrebe izpolnjene, bi morali biti naši možgani na privzeti funkciji odzivnosti, kjer je varno, sproščujoče in pomirjujoče. V stanju odzivnosti lahko občutite hvaležnost, veselje, zadovoljstvo ali povezanost, kar sproži v možganih zmožnost občutenja intimnosti, prijaznosti, sočutja in ljubezni.

Naši možgani prepogosto dnevno preklapljajo iz odzivnosti v šok zaradi dogodkov v vsakdanjem življenju. Lahko je to kritika našega partnerja, lahko se kar naenkrat pred nami znajde avto na cesti, kaj doživljamo, ko nas kolegi v službi ne povabijo s seboj na kosilo? Ti vsakodnevni stresi prestavijo amigdalo (zaslužna za funkcijo aktiviranja boja ali bega) v višjo prestavo, pri kateri se začnejo sproščati stresni hormoni.

Ko so možgani v funkciji reakcije, se ne ukvarjajo s skrbjo za dolgoročno zdravje našega telesa ali za srečo. V tistem trenutku se ukvarjajo z našim preživetjem. Ko so naši predniki živeli krajše in v stalni nevarnosti, kako ostati živ, je imeti možgane v funkciji konstantne reakcije logično za tisti čas. Danes, ko živimo v varnejših pogojih, pa škoda pri možganih, ki so vedno pod stresom, prevlada nad koristnostjo možganske reakcije.

KAKO IMETI BOLJ VESELE MOŽGANE

Medtem, ko so možgani s funkcijo reakcije (avtomatizem   – se ne sprašujejo o varnosti za vaše zdravje) prirojeni, pa raziskave kažejo, da je skoraj polovica našega zadovoljstva pod našo zavestno kontrolo. Lahko namreč namensko izberemo življenjske navade, ki nam naše razmišljanje (možganske procese) s stalnimi skrbmi umirijo in izklopijo njihov konstanten alarm.

Ko to delamo, omogočimo možganom, da lahko ostanejo dlje časa v osnovnem stanju miru in pomirjenosti, kar se sčasoma skozi proces nevroplastičnosti (sposobnost možganov, da se z učenjem spreminjajo) pokaže, da se v bistvu možgani fizično spremenijo in so bolj veseli, bolj zdravi in manj tesnobni.

Nekaj načinov, kako znanost predlaga izboljšanje plastičnosti možganov:

1. PRIZADEVATI SI ISKATI POMEN, NE SREČE

Raziskave so pokazale, da lahko vsakdanji stresi ob imeti in ohranjati visoko plačano službo ter vzdrževati življenjski slog, ki temelji na materialnih dobrinah, škodujejo našemu zdravju in občutku zadovoljstva ali sreče. Manj stresorjev, močnejši imunski sistem in višja raven življenjskega zadovoljstvo je bilo povezanih z iskanjem pomena v življenju, ne pa s konstantnim zadovoljstvom. Konstantno iskanje sreče se je izkazalo za negativen vpliv na dobro počutje in se je izkazalo za nezdravo.

2. BOLJ POGOSTI NASMEHI IN SMEJANJE

Raziskave so pokazale, da se pri smejanju sprostijo hormoni dopamin, serotonin in endorfini, ki skrbijo za dvigovanje razpoloženja. Dopamin v možganih deluje na podlagi principa nagrada –zadovoljstvo. Serotonin ima antitesnoben učinek, pomaga olajšati stres in izboljšuje razpoloženje, je hormon sreče. Endorfini lajšajo bolečino in zvišujejo razpoloženje. Celo lažen nasmeh lahko ogoljufa  naše možgane tako, da mislijo da je resničen. Dober smeh povzroči podobno kemično reakcijo v naših možganih, ki stalno dviguje naše razpoloženjske misli, zmanjšuje bolečino in stres ter krepi imunski sistem.

3. NEHAJTE SE PRIMERJATI Z DRUGIMI

Ko vidite na Facebooku objavljene fotografije vaših prijateljev iz tropskih počitniških krajev z velikimi  nasmeški in kozarci koktajlov v rokah ali pa ima objava vašega prijatelja na Twitterju ogromno obiskovalcev in delivcev (medtem ko jih vaša nima nič), se je kar težko ne spraševati kaj delate narobe, medtem ko sedite doma v kopalnem plašču in z miško vneto klikate po objavah in vaših virih. Socialni mediji so prav gotovo prispevali k vedno večjemu pomenu pojma, ki ga imenujemo “negativna socialna primerjava”.

Raziskave kažejo, da pripelje primerjanje z drugimi osebo, ki se primerja, do večjega stresa, tesnobe, depresije in celo do poraznih odločitev. Raje glejte druge kot ljudi, ne pa idealne, in vsake toliko časa se odklopite iz socialnih medijev. Ena izmed raziskav trdi, da en teden brez Facebooka dviguje raven sreče, zmanjšuje stres in izboljša možnost občutka biti prisoten v trenutku.

4. ZNIŽAJTE SVOJA PRIČAKOVANJA

Življenje gre redko tako, kot si želimo ali si mislimo, da bi moralo iti. Razkorak med našimi pričakovanji in realnostjo je poln bolečine in borbe. Ko opustimo misel “kako bi moralo biti” in pustimo, da se odvija ter življenje spoznavamo, ko se samo po sebi predstavlja ter najboljše izzide, takrat postane življenje lažje. Ko znižamo naša pričakovanja, je velika verjetnost da bomo prijetno presenečeni nad izzidom, ki pride. Raziskava o sreči je pokazala, da imeti denar in uspeh ne povečuje sreče toliko kot jo je povečalo znižanje pričakovanj.

5. UMIRITE VAŠE SKRBI

Raziskave so pokazale, da skoraj polovica naših misli ni povezana s tistim, kar v tistem trenutku delamo. Presenetljivo kažejo na to, da so naše misli drugje tudi pri aktivnostih, v katerih uživamo. Razmišljanje, polno skrbi, je nesrečno razmišljanje. Prav tako kot so že učili antični filozofi, smo veliko bolj srečnejši, če so misli in dejanja povezana drug z drugim – pa čeprav je to samo pomivanje posode. Mentalna prisotnost, usklajene misli z dejanji,  je recept za srečo. Lahko naučite vaš um, da skrbi manj s tem, ko je prisoten v sedanjosti ter prakticirate pozornost (čuječnost) in meditacijo.

6. PRIKLIČITE POZITIVNE SPOMINE

Resno. Čeprav se sliši podobno kot “mislite pozitivno”, znanost trdi, da deluje. Priklic pozitivnih spominov vam omogoča da podoživite pozitivne občutke, ki so povezani s temi spomini. Imeti več upanja, zadovoljstva in drugih pozitivnih čustev pripomore k večji odpornosti in boljšem mentalnem zdravju,  obenem pa znižuje negativna razmišljanja in tesnobo. Ko se spomnimo na dobre čase in posamezne dogodke ali si jih v mislih še enkrat naslikamo, nevroni poženejo proces v možganih, kjer se sprostijo hormoni sreče.

7. VADITE HVALEŽNOST

Nekaj tako preprostega kot je biti hvaležen spremeni vaše možgane in vaše telo v veliko koristnih smereh. Biti hvaležen na kraju samem preplavi vaše možgane s pozitivno nevrokemijo, ki nenadoma pospeši možganske procese. Vaditi hvaležnost redno krepi vaš imunski sistem, prihaja tudi do manj simptomov, ki so značilni za depresijo in anksioznost, obenem pa pomaga tudi pri boljši funkciji hipotalamusa (uravnava vse vrste telesnih funkcij). S tem postanete bolj odporni na stres in na splošno možgani ohranjajo boljše ravnovesje. Lahko razvijate hvaležnost s pomočjo pisanja dnevnika hvaležnosti, lahko štejete dnevne blagoslove in obenem vzpostavljate navado iskati dobro in ga okušati.

Povzeto po:  Debbie Hampton. 7 Ways science says you can get a happier brain in 2017. The best brain possible with Debbie Hampton, Information and inspiration for anyone with a brain

Pridobljeno: 31.1. 2017 iz http://www.thebestbrainpossible.com/5-ways-to-be-happier-in-2017/