Osebnostne motnje so duševne motenje, pri katerih imajo posamezniki rigiden in nezdrav vzorec mišljenja, funkcioniranja in vedenja. Težko razumejo in se težko odzivajo na situacije in na ljudi. To povzroča težave in omejitve v romantičnih odnosih, socialnih udejstvovanjih, na delovnem področju in v šoli.
V nekaterih primerih se ne zavedajo, da imajo osebnostno motnjo, ker se jim zdi njihov način mišljenja in vedenja naraven in pogosto krivijo druge za izzive, s katerimi se soočajo. Običajno se začnejo v adolescenci oz. mladi odrasli dobi. Osebnostne motnje so pogoste in kronične.
Obstaja več klasifikacij. V tem besedilu se bomo osredotočili na klasifikacijo in opis po DSM 5 (The Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, Fifth Edition), kjer so osebnostne motne razdeljene v 3 skupine (clusters) A, B in C.
SKUPINA A: PARANOIDNA, SHIZOIDNA IN SHIZOTIPSKA OSEBNOSTNA MOTNJA
PARANOIDNA OSEBNOSTNA MOTNJA
Paranoidna motnja osebnosti sodi v skupino A. Osebe s to motnjo so nezaupljive do drugih, sumničave in previdne, stremijo k temu, da opazijo skrite motive drugih in si napačno razlagajo njihova dejanja. Motive drugih interpretirajo kot zlonamerne.
Prisotni morajo biti najmanj štirje od naslednjih kriterijev:
Motnja se ne pojavi izključno v času trajanja shizofrenije, motenj razpoloženja s psihotičnimi značilnostmi ali druge psihotične motnje in ne nastane kot neposredni fiziološki učinek splošnih zdravstvenih stanj.
SHIZOIDNA OSEBNOSTNA MOTNJA
Za osebe s to motnjo je značilen pervaziven vzorec odtujenosti v socialnih odnosih in omejen obseg izražanja čustev v medosebnih odnosih. Gre za pomanjkanje sposobnosti posameznikov, da bi doživeli vidike življenja, ki prinašajo radost in zadovoljstvo v socialnih odnosih.
Gre za trajen vzorec odtujenosti v socialnih odnosih in omejeno izražanja čustev v medosebnih odnosih.
Prisotni morajo biti najmanj štirje od naslednjih kriterijev:
Motnja se ne pojavi izključno tekom shizofrenije, motenj razpoloženja s psihotičnimi značilnostmi ali druge psihotične motnje, motenj avtističnega spektra in ni posledica neposrednih fizioloških učinkov drugega zdravstvenega stanja ali zlorabe substanc.
SHIZOTIPSKA OSEBNOSTNA MOTNJA
Zanjo je značilna anksioznost v socialnih situacijah. Posamezniki se vedejo neobičajno, kažejo formalne motnje mišljenja, neobičajna prepričanja in motnje zaznavanja.
Motnja ima kroničen potek in se običajno razvije v pravo shizofrenijo. Pogosteje se pojavlja pri osebah, ki so genetsko obremenjene s shizofrenijo, zato obstaja prepričanje, da je ta motnja v genetskem spektru shizofrenije.
Gre za trajen vzorec primanjkljajev v socialnih in interpersonalnih odnosih, ki se kažejo z nelagodjem in zmanjšano sposobnostjo za vzdrževanje bližnjih odnosov, kot tudi s kognitivnimi in zaznavnimi distorzijami in ekscentričnim vedenjem.
Prisotnih mora biti najmanj 5 od naslednjih kriterijev:
Motnja se ne pojavi izključno tekom shizofrenije, motenj razpoloženja s psihotičnimi značilnostmi ali neke druge psihotične motnje oz. pervazivne razvojne motnje.
Zdravljenje osebnostnih motenj poteka psihoterapevtsko v obliki individualnih, partnerskih, družinskih in skupinskih terapiji. Po potrebi je potrebno farmakološko zdravljenje. Pri nekaterih oblikah se svetuje tudi hospitalno zdravljenje na psihoterapevtskih oddelkih. Za več informacij se obrnite na naše strokovnjake.
SKUPINA B: ANTISOCIALNA, MEJNA, HISTRIONIČNA IN NARCISISTIČNA OSEBNOSTNA MOTNJA
SKUPINA C: IZOGIBAJOČA, ODVISNOSTNA IN OBSESIVNO-KOMPULZIVNA OSEBNOSTNA MOTNJA