Paranoidna, shizoidna in shizotipska osebnostna motnja

Osebnostne motnje so duševne motenje, pri katerih imajo posamezniki rigiden in nezdrav vzorec mišljenja, funkcioniranja in vedenja. Težko razumejo in se težko odzivajo na situacije in na ljudi. To povzroča težave in omejitve v romantičnih odnosih, socialnih udejstvovanjih, na delovnem področju in v šoli.

 

V nekaterih primerih se ne zavedajo, da imajo osebnostno motnjo, ker se jim zdi njihov način mišljenja in vedenja naraven in pogosto krivijo druge za izzive, s katerimi se soočajo. Običajno se začnejo v adolescenci oz. mladi odrasli dobi. Osebnostne motnje so pogoste in kronične.

 

Obstaja več klasifikacij. V tem besedilu se bomo osredotočili na klasifikacijo in opis po DSM 5 (The Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, Fifth Edition), kjer so osebnostne motne razdeljene v 3 skupine (clusters) A, B in C.

 

SKUPINA A: PARANOIDNA, SHIZOIDNA IN SHIZOTIPSKA OSEBNOSTNA MOTNJA

 

 

PARANOIDNA OSEBNOSTNA MOTNJA

 

Paranoidna motnja osebnosti sodi v skupino A. Osebe s to motnjo so nezaupljive do drugih, sumničave in previdne, stremijo k temu, da opazijo skrite motive drugih in si napačno razlagajo njihova dejanja. Motive drugih interpretirajo kot zlonamerne.

 

Prisotni morajo biti najmanj štirje od naslednjih kriterijev:

 

1. Sum, brez zadostne podlage oz. dokazov, da jih drugi izkoriščajo, jim želijo škodovati ali jih zavajajo.

 

2. Preokupiranost z neutemeljenimi dvomi v zvestobo ali zanesljivost prijateljev ali sodelavcev.

 

3. Nezaupljivost do drugih, zaradi neosnovanega strahu, da se bo njihove informacije zlorabilo oz. uporabilo proti njim.

 

4. Zaznavanje sporočil ponižanja ali groženj v nedolžnih pripombah, opazkah ali dogodkih.

 

5. Nosijo številne zamere.

 

6. Pogosto zaznavanje napadov nase, predvsem na značaj in ugled, ki ga drugi ne opazijo in hiter odziv z jezo ali kontra napadom.

 

7. Ponavljajoči se neupravičeni dvomi glede zvestobe zakonca ali seksualnega partnerja.

 

Motnja se ne pojavi izključno v času trajanja shizofrenije, motenj razpoloženja s psihotičnimi značilnostmi ali druge psihotične motnje in ne nastane kot neposredni fiziološki učinek splošnih zdravstvenih stanj.

 

 

SHIZOIDNA OSEBNOSTNA MOTNJA

 

Za osebe s to motnjo je značilen pervaziven vzorec odtujenosti v socialnih odnosih in omejen obseg izražanja čustev v medosebnih odnosih. Gre za pomanjkanje sposobnosti posameznikov, da bi doživeli vidike življenja, ki prinašajo radost in zadovoljstvo v socialnih odnosih.

 

Gre za trajen vzorec odtujenosti v socialnih odnosih in omejeno izražanja čustev v medosebnih odnosih.

 

Prisotni morajo biti najmanj štirje od naslednjih kriterijev:

 

1. Nimajo želje po bližnjih odnosih in ne uživajo v njih, vključno z odnosi z družinskimi člani.

 

2. Skoraj vedno izberejo individualne dejavnosti.

 

3. Imajo malo ali nič zanimanja za spolne izkušnje z drugo osebo.

 

4. Ugodje doživljajo samo v redkih dejavnostih, če sploh.

 

5. Nimajo bližnjih prijateljev ali oseb, ki bi se jim zaupali, z izjemo sorodnikov v prvem kolenu.

 

6. Zdijo se ravnodušni do pohvale ali kritike drugih.

 

7. Kažejo čustveno hladnost, ravnodušnost ali splitven afekt.

 

Motnja se ne pojavi izključno tekom shizofrenije, motenj razpoloženja s psihotičnimi značilnostmi ali druge psihotične motnje, motenj avtističnega spektra in ni posledica neposrednih fizioloških učinkov drugega zdravstvenega stanja ali zlorabe substanc.

 

 

SHIZOTIPSKA OSEBNOSTNA MOTNJA

 

Zanjo je značilna anksioznost v socialnih situacijah. Posamezniki se vedejo neobičajno, kažejo formalne motnje mišljenja, neobičajna prepričanja in motnje zaznavanja.

 

Motnja ima kroničen potek in se običajno razvije v pravo shizofrenijo. Pogosteje se pojavlja pri osebah, ki so genetsko obremenjene s shizofrenijo, zato obstaja prepričanje, da je ta motnja v genetskem spektru shizofrenije.

 

Gre za trajen vzorec primanjkljajev v socialnih in interpersonalnih odnosih, ki se kažejo z nelagodjem in zmanjšano sposobnostjo za vzdrževanje bližnjih odnosov, kot tudi s kognitivnimi in zaznavnimi distorzijami in ekscentričnim vedenjem.

 

Prisotnih mora biti najmanj 5 od naslednjih kriterijev:

 

1. Nanašalne ideje (izključene so blodnje o odnosih).

 

2. Neobičajna prepričanja ali magično mišljenje, ki vpliva na vedenje, ki ni v skladu s subkulturnimi normami (praznoverje, vera v jasnovidnost, telepatijo ali šesti čut,..).

 

3. Neobičajne zaznavne izkušnje, vključno s telesnimi iluzijami.

 

4. Neobičajno mišljenje in govor (nejasen, preobširen, metaforičen, preveč razdelan ali stereotipen).

 

5. Sumničavost ali paranoidne ideacije.

 

6. Neustrezen ali zožen afekt.

 

7. Neobičajno, čudaško ali ekscentrično vedenje ali videz.

 

8. Pomanjkanje bližnjih prijateljev ali zaupnih oseb, razen sorodnikov prve stopnje.

 

9. Izražena socialna anksioznost, ki se z večanjem bližine ne manjša in je bolj povezana s paranoidnimi strahovi kot pa z negativnim samoocenjevanjem.

 

Motnja se ne pojavi izključno tekom shizofrenije, motenj razpoloženja s psihotičnimi značilnostmi ali neke druge psihotične motnje oz. pervazivne razvojne motnje.

 

Zdravljenje osebnostnih motenj poteka psihoterapevtsko v obliki individualnih, partnerskih, družinskih in skupinskih terapiji. Po potrebi je potrebno farmakološko zdravljenje. Pri nekaterih oblikah se svetuje tudi hospitalno zdravljenje na psihoterapevtskih oddelkih. Za več informacij se obrnite na naše strokovnjake.

 

SKUPINA B: ANTISOCIALNA, MEJNA, HISTRIONIČNA IN NARCISISTIČNA OSEBNOSTNA MOTNJA

 

SKUPINA C: IZOGIBAJOČA, ODVISNOSTNA IN OBSESIVNO-KOMPULZIVNA OSEBNOSTNA MOTNJA