Pri mobingu gre za premišljeno, žaljivo ter ponavljajoče se ravnanje, z bolj ali manj hudimi posledicami. Pri pojavu mobinga namreč ne moremo govoriti o zmagi ene ali druge strani, ostanejo le poraženci, pa naj bo to žrtev, napadalec, organizacija ali kar celotna družba. Pojavi se zmanjšanje storilnosti, bolniške odsotnosti, invalidnost, konec koncev tudi odhod zaposlenega. To so posledice za delodajalca, težje pa so posledice pri žrtvah mobinga, ki se kažejo v obliki fizičnih, psihičnih in psihosomatskih obolenj.
Kakšne so posledice mobinga?
1. ZA POSAMEZNIKA:
• potrtost in obup
• preutrujenost, občutek izčrpanosti
• izguba volje do dela
• nespečnost
• nočne more
• napadi joka
• izguba nadzora nad vedenjem
• motnje hranjenja
• motnje zbranosti in spomina
• pojav miselnih avtomatizmov (jaz sem za vse kriv, nikoli ne bo boljše..)
• strah in tesnoba
• upad samozavesti
• motnje v socialnih odnosih
• težnja po neopaznem vedenju
• kriza osebnosti (razpadejo dosedanje osebne vrednote)
• nevroze
• depresivna motnja, reaktivne psihoze
• psihosomatska obolenja
• oslabelost imunskega sistema
• tvorba tumorjev
• agresivnost do sebe ali do drugih
• samomorilno vedenje
• posttravmatska stresna motnja
2. ZA SODELAVCE:
• občutek krivde
• strah pred posledicami, če bi žrtvi pomagali
• strah pred tem, da bi tudi sami postali žrtve mobinga
• manjša aktivnost v delovnih timih
3. ZA ORGANIZACIJO:
• slabšanje delovne klime
• zmanjšanje produktivnosti
• težave z motivacijo zaposlenih
• zmanjševanje inovativnosti
• zmanjšanje poslovnega ugleda
• povečanje fluktuacije (ključni kadri odhajajo drugam)
• stroški povezani z odpravninami, odškodninami, delom zunanjih sodelavcev, drugih pravnih postopkov
• povečano število dni odsotnih delavcev zaradi bolezenskih dopustov
Uporabljeni viri:
Brečko, D. (2010): Recite mobingu ne: obvladovanje psihičnega in čustvenega nasilja. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica
Mlinarič, P. (2007): Mobing. http://www.mobing.si/
http://www.stopmobing.si/