Soodvisnost: reči drugemu NE je lahko oblika pomoči in prostor za rast

Anja Petek, zakonska in družinska terapevtka-stažistka

Soodvisnost je pot brez osebne svobode, brez zavedanja lastne integritete in moči za lastno življenje.

Za soodvisnike je značilen moto: ”Tvoj problem je tudi moj”, kar se kaže v pretirani skrbi in reševanju drugih na škodljiv način. Tako izpolnjujejo prošnje ali ukaze drugih proti svoji volji; rečejo ne, ko mislijo ja ali obratno; še preden jih kdo prosi za pomoč, za njih naredijo več kot je bilo potrebno, kljub temu da so bili drugi tega sposobni sami; vedno dajejo več kot prejemajo; trpijo posledice dejanj, ki so jih zagrešili drugi; ne povejo kaj hočejo ali potrebujejo in česa si želijo, ker se čutijo manj vredne ali jih je sram.

Skrb za druge je nekaj plemenitega, ko izhaja iz ljubezni. Pri soodvisnosti pa govorimo o dejanjih, ki soodvisnike vodijo v samouničujočo držo ter hkrati do prezirajoče nastrojenosti do drugih. Skrb za druge zahteva, da je oseba, za katero skrbimo, če ne govorimo o otroku, nesposobna poskrbeti zase. Soodvisniki se navadno počutijo zelo koristne in odgovorne, pa vendar spregledajo največjo odgovornost, odgovornost do samih sebe.

BOLJŠA POT je ČUSTVENA DISTANCA

Čustvena distanca ne pomeni, da se odmaknemo od nam ljubljene osebe. Pomeni le, da si dovolimo odmakniti se od agonije, ki jo ob osebi doživljamo.

Čustvena distanca ni to, da se hladno in s sovraštvom umaknemo, niti da ponižno in obupano sprejmemo vse, kar nam prinesejo življenje in ljudje; ali da hodimo po poti življenja kot roboti, brez zanimanja in popolnoma neobčutljivi za druge ljudi in probleme. Na ta način smo sicer srečni v nevednosti, v kateri se izmuznemo našim resničnim odgovornostim do sebe kot tudi do drugih ljudi; ali da uničujemo naš odnos z drugo osebo. Prav tako ne pomeni, da moramo drugo osebo nehati ljubiti ali da ne smemo pokazati skrbi zanjo.

Idealna čustvena distanca pomeni, da drugi osebi pustimo svobodno dihati in se od osebe in težav distanciramo z ljubeznijo. Čustveno, duševno in včasih tudi fizično se oddaljimo od nezdravih odnosov s to osebo ter od njenih odgovornosti in problemov, ki jih mi ne moremo rešiti..

Čustvena distanca temelji na tezi, da je vsak človek odgovoren sam zase, da ne moremo rešiti tujih problemov in da ne pomaga, če skrbimo. Če so si ljudje zakuhali kakšno godljo, jim dovolimo, da se sami soočijo s posledicami. Pustimo jim, da so, kakršni pač so. Damo jim vso svobodo, kajti le tako so lahko odgovorni sami zase in le na tak način lahko rastejo. Ravno tako damo svobodo tudi sebi. Tako se več ne trudimo spremeniti stvari, ki se jih ne da spremeniti.

Poleg tega čustvena distanca pomeni, da sprejmemo določene nerazrešljive stvari takšne kot so, na način, da verjamemo v dejstva in v naravne zakone. Zaupajmo, da Nekdo, ki je višji od nas, ve, kaj se dogaja okrog nas in da je takšna Njegova volja.

ZDRAVA NEVTRALNOST

Zdrava nevtralnost pomeni imeti rad druge ljudi na način, ki njim pomaga, nas pa ne prizadene.

Vprašanje za premislek: Kako vam je nezdrava navezanost, torej pretirana skrb, obsedenost, želja po ugajanju in kontroliranju pomagala do zdaj?

Kontroliranje ne pomaga. Ne moremo kontrolirati nikogaršnje kompulzivnosti, njihovih čustev, misli in odločitev. Ljudje naredijo, čutijo in mislijo, kar želijo, svoje dojemanje bodo spremenili šele takrat, ko se bodo sami odločili za to. Naj bo kontrola še tako intenzivna, želene ali trajne spremembe v drugem človeku ne bo povzročila.

In to je resnica. Škoda, da je takšna. Včasih jo težko sprejmemo, še posebej, če nekdo, ki ga imate radi, uničuje sebe in vas. Edina oseba, ki jo lahko zdaj ali kadarkoli spremenite, ste vi sami. Edina oseba, ki ste jo dolžni spremeniti, ste samo vi.

Pastor Daniel Johns je lepo zaobjel: ”Bog nam je ukazal, da moramo žrtvovati svoja življenja. Rekel nam je, da  naj dajemo drug drugemu. Vendar pa ne mislim s tem, da bi se ljudje sklicevali na Sveto pismo kot na vzrok za svoje nezdravo obnašanje.”

VIR: Beattie, M. (1999). Zbogom, soodvisnost. Ljubljana: Orbis.

Preberite tudi članek Soodvisnost: ko čustvena ujetost premaga moč razuma

Besedilo je zapisala: Anja Petek, zakonska in družinska terapevtka-stažistka iz Frančiškanskega družinskega inštituta

Ste v stiski? Da ne boste sami, lahko svojo zgodbo delite in s tem tudi drugim pomagate.

Želite  že danes začeti znova? Z zaobljubo lahko naredite prvi korak k boljši skrbi zase in za bližnje.