Spektroavtistična motnja pri otroku – zakaj je v porastu in kaj prispeva k nastanku?
Gre za nevrorazvojno motnjo, kar pomeni da njene znake in simptome lahko prepoznamo v zgodnjem otroštvu; ti se tekom življenja ob ustrezni obravnavi lahko izboljšajo, vendar motnja ni v celoti ozdravljiva. Določeni simptomi vztrajajo vse življenje. Značilne so vedenjske posebnosti na področju komunikacije in socializacije ter usmerjeni interesi in stereotipno vedenje.
Kaj sploh pomeni spektroavtistična motnja?
Kot samo ime pove, gre za motnje na spektru: od lažjih oblik, ki jih na prvi pogled lahko ne prepoznamo, do težjih oblik, ki so očitne in pomembno vplivajo na funkcioniranje otroka.
Motnjo je prvič opisal ameriški otroški psihiater Leo Kanner leta 1943. Opazil je, da nekateri otroci niso zmožni vzpostavljati običajnega stika z ljudmi. To je poimenoval »ekstremna osamljenost«, saj so otroci že zelo zgodaj v otroštvu imeli pomanjkljiv interes za stik z drugimi. Kasneje je to stanje poimenoval »zgodnji otroški avtizem«.
Avtizem je izpeljanka iz grške besede »autos«, kar pomeni »jaz«. Opisuje umaknjenost iz socialnih odnosov. Kaže tudi na eden od bistvenih znakov, ki se kaže pri spektroavtistični motnji in sicer, da posameznik s to motnjo težko prepozna pogled drugega.
Ali je spektroavtistična motnja res v porastu?
V javnosti vlada občutek, da je otrok z avtizmom vse več. V preteklosti je avtizem res veljal za redko in težko motnjo. Angleška psihiatrinja Lorna Wing, ki je svoje življenje posvetila preučevanju razvojnih motenj otrok, je tudi sama imela hčerko z avtizmom. Pomembno je vplivala na razumevanje avtizma danes. Predlagala je namreč, da gre za motnjo na spektru. Posledica tega je, da lažje in hitreje prepoznavamo tudi blažje oblike in s tem motnjo diagnosticiramo bolj pogosto. Pomeni torej, da se je predvsem dvignilo zavedanje in s tem prepoznavnost motnje. Na porast naj bi po mnenju nekaterih znanstvenikov vplivala tudi višja starost staršev ob rojstvu otrok.
Pogostost je po oceni ameriškega Centra za nadzor bolezni 1/68 otrok, kar je okoli 1% otrok. Kar 4-5 krat pogosteje se pojavlja pri dečkih.
Kaj so vzroki in strah pred cepivi
Do danes ne poznamo natančnega vzroka za nastanek spektroavtistične motnje. Vemo, da gre za prepletanje vpliva genetike in okolja. Pri osebi, ki torej ima določeno genetsko ranljivost, se ob določenih vplivih okolja lahko razvije spektroavtistična motnja.
Vpliv genetskih dejavnikov:
- opažena je visoka dednost motnje, simptomi se tako pogosteje kažejo tudi pri drugih članih družine, čeprav morda ne izpolnjujejo kriterijev za diagnozo
- ni prepoznan specifičen gen, ki bi bil odgovoren za nastanek motnje
Vpliv dejavnikov okolja:
- prezgodnje rojstvo otroka (pred 35 tednom)
- izpostavljenost alkoholu in določenim zdravilom tekom nosečnosti
Še nepotrjeni dejavniki:
- onesnaženost (težke kovine)
- infektivne bolezni matere v času nosečnosti
Cepljenje in drugi dejavniki, ki preverjeno ne prispevajo k nastanku motnje:
- cepivo za mumps-ošpice-rubeolo (MMR) : leta 1998 je bil v Lancetu objavljen članek na temo povezanosti cepiva MMR z večjo pojavnostjo avtizma; rezultati so kasneje bili preklicani zaradi resnih napak metode raziskovanja (raziskave se ni dalo ponoviti!); kasneje je bilo narejenih več raziskav, ki niso našle povezave med cepljenjem in razvojem avtizma
- tiomersal (vsebuje merkurij in je uporabljen kot konzervans v določenih cepivih)
- napačna vzgoja otroka (t.i. hladna mati)
- prehranjevanje z mlečnimi izdelki in glutenom
POZOR!
Pomembno je, da spektroavtistično motnjo pri svojem otroku čimprej prepoznamo. Z zgodnjo prepoznavo in obravnavo je možno zmanjšati vpliv simptomov na kvaliteto življenja otroka.
Več informacij in zanimvosti motnje si lahko preberete v članku TEDEN ZAVEDANJA AVTIZMA – ali ste vedeli? .
Imate izkušnjo z avtizmom? Da ne boste sami, lahko svojo zgodbo delite in s tem tudi drugim pomagate.
Želite že danes začeti znova? Z zaobljubo lahko naredite prvi korak k boljši skrbi zase in za bližnje.
