Spektroavtistična motnja pri otroku – od diagnoze do zdravljenja

Kratek povzetek:

• je nevrorazvojna vseživljenjska motnja
• motnje na spektru – različno težka oblika (heterogena skupina)
• večji porast v zadnjih desetletjih, predvsem zaradi večje prepoznavnosti
• vzrok nepoznan, sovpliv okolja in genetskih dejavnikov
• do sedaj ni znanstveno potrjenih povezav med delovanjem cepiv in pojavnostjo spektroavtistične motnje
• zgodnji znaki se kažejo kot odsotnost pričakovanega vedenja
• pomembna je zgodnja obravnava
• glavni simptomi se kažejo na 3 ravneh: komunikaciji, socialni interakciji in ter na področju stereotipnega vedenja in usmerjenih interesov
• bistvena je samostojnost otroka in učenje praktičnih spretnosti

Timska obravnava

Otroka lahko napoti v Ambulanto za avtizem pediater ali pedopsihiater v primarnem zdravstvu.

Kdaj?

• Ob vsakem sumu na spektroavtistično motnjo (otrok ne čeblja do prvega leta starosti, ne kaže s prstom in nima drugih socialnih kretenj ob prvem letu, ne govori posamezne besede do 16. meseca, ne govori spontane dvo-besedne fraze do 2. leta, vsaka izguba že pridobljene veščine (najpogosteje govora).
• Na željo staršev.
• Glede na rezultat na presejalnem testu (ti. Denverski razvojni test pri rednem preventivnem pregledu otroka).

Diagnoza se postavlja glede na otrokovo vedenje; informacije se zbirajo iz različnih virov (najbližji, ki so v stiku z otrokom). Naredi se intervju s starši (kako funkcionira doma, z vrstniki, pozornost je na zgodnjem razvoju), klinično se opazuje otroka, pridobi se strokovno mnenje vrtca ali šole, če je možno tudi intervju z otrokom.

Obravnava poteka v razširjenem timu, v katerem sodeluje: nevropediater, psiholog, avdiolog, govorni terapevt, pedopsihiater, delovni terapevt, specialni pedagog in fizioterapevt. V obravnavo so vključeni starši, saj vedo največ o otroku.

Vsak član tima pregleda otroka, ter poda svoje mnenje. Skupaj s starši se pripravi individualni načrt obravnave, glede na ocenjene otrokove sposobnosti. Ocenijo se področja, kjer ima otrok največ težav, hkrati pa tudi področja, ki jih otrok dobro obvladuje. Na ta način se usmerja obravnava: hkrati se pozornost usmerja v izboljšanje otrokovih šibkih kot tudi močnih področij.

Pri tem se uporabljajo intervencije, ki temeljijo na dokazih (t.i. evidence based practice).

To pomeni, da so intervencije bile v več znanstvenih raziskavah dokazano učinkovite. Gre za stroga merila, ki jih take terapevtske intervencije morajo izpolniti, da bi lahko rekli, da so dokazano učinkovite.

Zakaj je pomembno, da vašega otroka obravnava strokovnjak?

Starši se pogosto v stiski obrnejo na splet, kjer je v množici informacij težko najti tisto pravo. Preden se obrnejo po strokovno pomoč, velikokrat poizkusijo različne alternativne metode, ki se oglašujejo. Pri tem lahko izgubijo dragoceni čas za pravočasno obravnavo. Prav zato je pomembno, da se obrnejo na otrokovega pediatra, ki otroka napoti v ustrezno obravnavo. Pri tem je nujno, da dobijo informacije, ki so preverjene ter terapevtske metode, ki so dokazano učinkovite.

POZOR! Mnogim staršem se zdi, da ne potrebujejo diagnoze, saj mislijo, da bo otrok motnjo prerastel. S tem onemogočajo otroku, da pridobi ustrezno pomoč pri premagovanju vsakdanjih ovir, s katerimi se srečuje.

Cilj postavljene diagnoze je prepoznavanje otrokovih močnih in šibkih področij ter nudenje strokovne pomoči, glede na njegove posebnosti.

Naj vas ne bo strah vprašati – več informacij pomeni manj negotovosti in strahu!

Več informacij in zanimvosti motnje si lahko preberete v članku TEDEN ZAVEDANJA AVTIZMA – ali ste vedeli? .

Imate izkušnjo z avtizmom? Da ne boste sami, lahko svojo zgodbo delite in s tem tudi drugim pomagate.

Želite  že danes začeti znova? Z zaobljubo lahko naredite prvi korak k boljši skrbi zase in za bližnje.