Spektroavtistična motnja pri otroku – zakaj jo je pomembno znati prepoznati?

Kratek povzetek:

• je nevrorazvojna vseživljenjska motnja
• motnje na spektru – različno težka oblika
• večji porast v zadnjih desetletjih, predvsem zaradi večje prepoznavnosti
• vzrok nepoznan, sovpliv okolja in genetskih dejavnikov
• do sedaj ni znanstveno potrjenih povezav med delovanjem cepiv in pojavnostjo spektroavtistične motnje

Kako jo prepoznati?

Pojavlja se zgodaj v otroštvu, prve znake je možno opaziti že v obdobju malčka. Pred drugih letom je težko postaviti diagnozo. Starši včasih opišejo otroka kot zelo »pridnega«, samostojnega, nezahtevnega. Predvsem se v zgodnjem obdobju kaže kot odsotnost pričakovanega vedenja tekom razvoja. Poznavanje teh vedenj je bistveno, če želimo prepoznati motnjo, hkrati pa odsotnost teh vedenj napoveduje kasnejše značilnosti spektroavtistične motnje. Katera so ta vedenja in posebnosti ter kako se kažejo?

Zgodnji znaki:

Do 6. meseca: ne izraža veselja, se ne nasmehne

Do 9. meseca: ni izmenjave zvokov, obraznih izrazov, nasmeha

Do 12. meseca: ne čeblja, ne odziva se na ime, odstopanja v socialnih vedenjih (redkeje kažejo na predmete, ne delijo zanimanja zanje z drugimi, redkeje se gledajo obraze drugih ljudi, se manj pogosto socialno nasmejejo).

Do 16. meseca: ne govori, ne uporablja gest v namen komunikacije (mahanje z roko, kazanje s prstom, »pošiljanje poljuba«), težave so na področju deljenja pozornosti z odraslim do predmeta ali dogodka in posnemanje (obraz, oglašanje, gibi). Prav tako ne steguje rok, da bi ga vzeli v naročje, ne dela hrupa, da bi ga opazili, ne prosi za pomoč.

Večina staršev v prvih dveh letih opaža težave pri prilagajanju in samouravnavanju vedenja. Lahko je upočasnjen gibalni in govorni razvoj, kasneje dosegajo razvojne mejnike. Po drugi strani razvoj malčkov lahko poteka normalno, vendar kasneje pride do regresa, kar pomeni izgubo že naučenih spretnosti. Pri tem gre najpogosteje za izgubo že pridobljenega govora. Starši v prvih letih življenja najpogosteje iščejo pomoč zaradi pretiranega joka, težav pri hranjenju, spanju.

Pri otrocih z boljšimi spoznavnimi sposobnosti, pri katerih je govor bolj razvit, kasneje prepoznamo spektroavtistično motnjo.

Nevroplastičnost ali zakaj je pomembno da znamo prepoznati znake avtizma

Danes vemo, da so možgani nevroplastični. To pomeni, da se možgani ves čas spreminjajo in prilagajajo. Še posebej je to dogajanje izrazito in intenzivno v zgodnjem otroštvu. Takrat je število sinaps dvakrat večje kot v odrasli dobi, prav tako je število povezav in povezljivost zelo visoka. Zgodnja obravnava in terapevtske intervence tako lahko pozitivno vplivajo na spremembe v razvoju možganskih krogotokov. Tako se simptomi spektroavtistične motnje izboljšujejo.

 CILJ je:

• da staršem čim prej ponudimo pomoč in svetovanje
• da se otrok s spekroavtistično motnjo čim prej vključi v ustrezno terapevtsko obravnavo
• da otroka čim prej usmerimo v ustrezen program vzgoje in izobraževanja.

Kaj lahko storim?

Če vas skrbi, da razvoj vašega otroka ne poteka običajno, so prisotni zaostanki v razvoju ali je otrok že dosegel določene veščine in jih potem izgubil, se obrnite na vašega pediatra. Ta vas bo, če je to potrebno, usmeril h kliničnemu psihologu ali psihiatru za otroke in mladostnike.

Pomoč pri opredelitvi zgodnjih znakov: www.firstsigns.org

POZOR!

Za vse razvojne motnje pri otrocih velja, da je bistvenega pomena zgodnje prepoznavanje ter ustrezna obravnava.  Še posebej je to pomembno pri spektroavtistični motnji. Ne odlašajmo z obiskom zdravnika ali psihologa!