Spremembe – gonilo rasti in napredka

Življenjske spremembe so neizogibne in lahko pomembno vplivajo na naše duševno zdravje. Nekatere spremembe, kot sta začetek študija in selitev v novo mesto, so lahko vznemirljive in pozitivne, vendar ne za vsakega. Spremembe, kot so izguba pomembne osebe ali razhod, lahko posamezniku predstavljajo izjemen izziv in mu lahko povzročajo občutke žalosti, tesnobe in celo depresije.

Eden od razlogov, zakaj je spremembe tako težko sprejeti, je ta, da pogosto motijo naš občutek rutine in stabilnosti. Ko se soočamo s pomembno spremembo, se lahko počutimo, kot da smo izgubili nadzor nad svojim življenjem, kar je lahko neverjetno stresno. Poleg tega spremembe pogosto zahtevajo, da se prilagodimo novim situacijam, kar nas lahko preplavi in navdaja tudi z občutki preobremenjenosti ali s tesnobnostjo. Zavedati se moramo, da je povsem normalno, da se včasih počutimo preobremenjeni ali zaskrbljeni, ko se soočamo s spremembami v našem življenju. Če pa ti težji občutki vztrajajo dlje in začnejo pomembno ovirati našo sposobnost vsakodnevnega delovanja, pa je priporočljivo, da poiščemo strokovno pomoč.

Izzivi nastanejo, ker sprememb v svojem življenju ne doživljamo izolirano. Do naslednje spremembe ne pride, ko se prejšnja zaključi in se nanjo že prilagodimo, ampak vse te spremembe potekajo hkrati, s sprejemanjem in integracijo vsake od njih pa se nahajamo v različnih fazah. In tako jih je lahko včasih preveč naenkrat, mi pa enostavno ne zmoremo v popolnosti prevzeti kontrole nad situacijo, da bi se naše notranje stanje uspelo normalizirati. So pa spremembe stalnice našega življenja, zato bi jih bilo izjemno smiselno sprejeti, in se mogoče z njimi spoprijateljiti.

Sprejemanje in privajanje na spremembe je proces, ki običajno poteka po fazah.

Proces sprejemanja sprememb je od posameznika do posameznika različen, a kljub temu lahko v njem prepoznamo nekatere pomembne faze (v nadaljevanju bodo predstavljene faze po Kübler-Ross modelu), ki nam lahko pomagajo pri razumevanju tega procesa. V začetni fazi sprememb posameznik običajno doživlja šok ali začudenje ob nepričakovani spremembi. To lahko spremljajo občutki nelagodja in občutek izgube kontrole, kar se lahko kaže kot čustvena stiska. V fazi zanikanja pa skuša posameznik zavrniti ali zanikati spremembo. To deluje kot zaščita, obrambni mehanizem, ki posameznika zaščiti pred neprijetnimi čustvi. V tej fazi se lahko pojavijo tudi občutki, da se bo vse vrnilo v prejšnje stanje ali pa da sprememba ni tako velika, kot se zdi.

V fazi frustracije zanikanje postopoma izgine, posameznik pa se začne zavedati realnosti spremembe. To lahko privede do občutkov jeze, frustracije, nemoči in nezadovoljstva. Pogosto se posameznik sprašuje, zakaj se mu to dogaja, lahko pa tudi išče krivce ali se pritožuje nad situacijo. Precej neprijetna je tudi faza depresije, ko se posamezniku zdi, da ne more ničesar spremeniti, zaradi česar običajno doživlja žalost, nemoč, obupanost ali tudi osamljenost v svoji situaciji. Prisotni so lahko tudi občutki izpraznjenosti in nizke motivacije.

Ko posameznik preide k aktivnejšemu spopadanju s svojimi čustvi, se lahko premakne v fazo pogajanj. Takrat pride čas za sprejemanje kompromisov ter iskanje rešitev, tudi za pogajanja, ki bi mu pomagala pri prilagajanju na spremembo. Na neki točki se posameznik tudi odloči, kako se bo spoprijel s spremembo in na kakšen način bo nadaljeval s svojim življenjem. To lahko vključuje tudi sprejemanje novih ciljev, uporabo novih strategij ali iskanje novih priložnosti, kar mu lahko ponudi okvirje za osebnostno rast in napredek. Temu običajno sledi še faza integracije, v kateri posameznik dokončno ponotranji in sprejme spremembo, ki jo začne tudi integrirati v svoje življenje. Tukaj pride do postopnega prilagajanja novi situaciji, tudi spremenjenim okoliščinam in posameznik je tukaj že zmožen najti nove načine za uspešno delovanje, prav tako je v tej fazi sposoben že večje osredotočenosti, začenja sprejemati spremembe kot del življenja in v njih vidi svoje lekcije.

Pogumno naprej!

Spremembe v življenju so lahko izziv, vendar ni nujno, da negativno vplivajo na naše duševno zdravje. Če skrbimo zase, se obrnemo na bližnje ali po potrebi tudi na strokovno pomoč, lahko tudi v času večjih oz. pomembnejših sprememb uspešno upravljamo s svojim duševnim zdravjem. Ne smemo pa pozabiti, da spremembe so in bodo ostale del našega življenja, pa naj bodo to tiste spremembe, za katere se odločimo sami, ali pa so to spremembe, ki pridejo od zunaj, kot običajen življenjski pojav. Od nas je odvisno, kako jih bomo sprejeli ter od nas je odvisno, v kakšni meri jih bomo izkoristili kot priložnost za svojo osebnostno rast in napredek.

Zapisala: študentka Barbara Japelj (v okviru projekta Študenti za študente)

Ste v stiski? Da ne boste sami, lahko svojo zgodbo delite in s tem tudi drugim pomagate.

Želite  že danes začeti znova? Z zaobljubo lahko naredite prvi korak k boljši skrbi zase in za bližnje.