40 ljudi je naredilo zaobljubo.
21 ljudi deli svojo zgodbo.

Kje se izvaja mobing?

work3

Mobing se lahko zgodi vsakemu, največkrat kar neopazno. Velikokrat si o mobingu ustvarimo napačno podobo, ki naj bi predstavljala dogajanje le v eni smeri in sicer s strani vodje, podrejeni pa naj bi bili žrtve.

Vendar se mobing dogaja na vseh ravneh in v vseh smereh. Prepoznamo:

Vertikalni mobing, ki se izvaja se na hierarhični lestvici od zgoraj navzdol ali obratno v naslednjih oblikah:

·         vodja, nadrejeni izvaja mobing nad podrejenim ali nadrejeni izvaja mobing nad enim sodelavcem, nato nad drugim, dokler ne uniči delovne skupine, pri tem se uporabljata tudi izraza »bullying«, ki označuje predvsem brutalno in fizično mobiranje od vrha navzdol in »bossing«, ki je njegova manj intenzivna različica.

 

·         skupina sodelavcev izvaja mobing nad vodjo ali nadrejenim. Gre za mobing od spodaj navzgor ali »staffing«, pri tej obliki hočejo podrejeni odstraniti svojega strogega šefa oziroma ga izpodriniti ali drugače očrniti. Nadrejenega obrekujejo, se iz njega tudi javno norčujejo in mu ne zagotavljajo potrebnih informacij za opravljanje njegovega dela in drugače vplivajo na njegovo neuspešnost. Ta način mobinga je pogost pri imenovanju novega nadrejenega iz vrst nevoščljivih sodelavcev, ki so se prav tako potegovali za to delovno mesto.

 

·         pri strateškem mobingu gre za odločitev vodstva, da se določene delavce profesionalno onesposobi in s psihološkimi pritiski odstrani iz delovnega mesta. Običajno gre za odstranitev delavcev, ki so nezaželeni ali nesimpatičnimi nekomu v vodstvu, ker imajo različna stališča glede dela ali pa se ne morejo uspešno vključiti v delovno sredino. Izvaja se na način, da vodstvo odloči, koga je potrebno odstraniti z delovnega mesta, dejanja mobinga pa nato najpogosteje izvaja neposredno nadrejeni s svojimi bližnjimi sodelavci.

 

Horizontalni mobing se izvaja med zaposlenimi na enakem hierarhičnem nivoju, med sodelavci, ki imajo enako vlogo in pozicijo moči. Sproža ga občutek osebne ogroženosti, ljubosumje in zavist ter nezdravo tekmovanje in stremenje h karierizmu. Skupina sodelavcev izbere enega sodelavca kot žrtev, na kateri dokazujejo, da so boljši in sposobnejši.

Pri zunanjem mobingu gre za nasilje na delovnem mestu s strani tretje osebe, ki prihaja od zunaj (poslovni partnerji, stranke, dobavitelji).

Lažni mobing omenjamo kadar gre za zlorabo položaja s strani posameznika v obliki lažnih prijav psihičnega nasilja pri delu. Sprožajo ga osebe, ki se počutijo ogrožene in se pogosteje pojavlja v času reorganizacije ali sprememb v organizaciji. Oseba, ki je podala lažno prijavo, želi na ta način zmanjšati vpliv sprememb na njen osebni položaj v organizaciji.

E-mobing  pa se pojavlja kot novejša različica nasilja v sodobni družbi. Gre za dejanja namernega pošiljanja okuženih datotek, vdiranja v sistem, spreminjanje vstopnih gesel brez predhodnega obvestila, delegiranje nujnih nalog po e-pošti brez vnaprejšnjega dogovora, ki morajo biti opravljene isti dan, delegiranje nalog tik pred zaključkom delovnega dne ali tedna z namenom ustvarjanja psihičnega pritiska na žrtev, neprimerno komuniciranje med prejemniki e-sporočil s pošiljanjem povratnega sporočila širši skupini sodelavcev z namenom diskreditacije enega od sodelavcev, običajno pošiljatelja osnovnega sporočila.

 

 

Uporabljeni viri:

Brečko, D. (2010): Recite mobingu ne: obvladovanje psihičnega in čustvenega nasilja. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica

Mlinarič, P. (2007): Mobing. http://www.mobing.si/

http://www.stopmobing.si/

Spregovori, začni znova.

Moja zgodba Naredi zaobljubo