53 ljudi je naredilo zaobljubo.
24 ljudi deli svojo zgodbo.

Ali se zavedam osnovnih pogojev za zdrav razvoj moje družine?

family_roke

Nekateri strokovnjaki pravijo, da je najpomembnejši prostor razvoja družina najprej odnos med staršema in odnos med otroki in starši, pomemben je tudi odnos med vrstniki in drugih ravni organizacij človekovega življenja. Najmočnejši faktorji za razvoj človeka oz. nosilci zdravega razvoja in osnovne potrebe vsakega sistema so:
– pripadnost, povezanost,
– zaupanje,
– dostojanstvo, spoštovanje,
– prepoznavnost,
– sočutje.

Pripadnost
Temelj družine je povezanost in pripadnost. Tega si vsi želimo, tako otroci kot odrasli. Starši so odgovorni, da nudijo otroku pripadnost in osnovne pogoje preživetja. Največja prekinitev te pripadnosti je prekinitev stika. Otrok ne more izbirati staršev in seveda ne, komu bo pripadal, pripadnost je pogoj preživetja. Če je ovrednotenje pripadnosti zdravo, to v otroku zveni tako, da ga starš/skrbnik vedno nosi v svojem srcu, tudi takrat ko osebi nista v najboljših odnosih. Najhuje za otroka je zapuščenost od staršev, če je stik prekinjen, je otrokova obramba navidezna samozadostnost.
Take neuresničene potrebe po pripadnosti najprej prepoznamo pri odvisnikih. Posameznik, ki ne sme biti odvisen od drugih, postane odvisen od substanc, kjer izgubi kontrolo. Tragično je, da se neuresničena potreba po pripadnosti prenaša iz generacije v generacijo in se ponavlja tako dolgo, dokler se ta potreba ne bo zadovoljila. Travma se lahko reši le sistemsko, to je tako, da se sistem začne zavedati temeljnih potreb po pripadnosti. Se pravi, da je sistem ranljiv toliko časa, dokler ne zadovolji temeljnih potreb, ki jih je uničila travma.
Zaupanje
Otrok staršem zaupa, da mu bodo dali pristen odziv, toda ne gre samo zato. Pomembno je tudi, ali je v nekem odnosu varno, predvidljivo. Se pravi, vživeti se v drugega in ga začutiti, vem da ti veš, da jaz vem, kaj ti čutiš. Eden največjih strahov je lažen stik, ki ne omogoča predanosti in zaupanja. Kjer se pojavi strah v zaupanje, pride takoj do obrambnega mehanizma pred zavrženostjo, to je preverjanje. Skrajen primer uničenega zaupanja so dvojna sporočila, kjer starši manipulirajo z otrokom, otrok je vključen v spor med staršema, to se imenuje triangulacija. Straši zadovoljijo potrebe, ki jih imajo sami, otrokove pa izključijo. Najhujše manipulacije so grožnje s smrtjo in boleznijo, če ne boš to in to, bom zbolel ali pa, kako trpim ob tebi, ker me ne ubogaš. Primer manipulacije je, da preko otrokovih uspehov zadovoljujejo svoje potrebe po uspešnosti. Veliko težavo pri zaupanju dajejo prikrite stvari, kot so alkohol ali duševne bolezni. Tako otrok izgubi zdravo orientacijo, nikoli ne ve, kaj je prav in kaj ni, otrok se začne čutiti krivega za tisto, kar so krivi drugi.

Kompetenca
Kompetenca ali spoštovanje sebe, prostor za razvijanje sposobnosti v družini je tako velik, kolikor je v njem prostora za priznavanje osebnega dostojanstva vsakega posameznika. Za dostojanstvo lahko rečemo, da je dovoljenje, kjer lahko čutiš, kar čutiš, misliš, doživljaš in ti ni treba čutiti, misliti, doživljati tako kot drugi mislijo ali rečejo, lahko si avtonomen. To pomeni, da lahko zaupaš temu, kar čutiš in se lahko učiš od drugih. V sistemu se vidi, koliko se lahko člani med sabo slišijo. Kompetenca je mogoča samo takrat, kadar sta prisotna pripadnost in zaupanje.

Prepoznavnost
Je sposobnost posameznika, da razvije osebni stil, sposobnost poiskati in razdeliti svojo individualnost do te mere, da lahko prepozna poklicanost in enakost. Izraža spoznanja do katerih je prišel, v svoje delo vnaša svoja čustva, ne samo doživljanja ali čustev drugih. Ključna prepoznavnost je pogoj za zdrav razvoj, v sami družini pomeni prepoznavnost matere in očeta. Gre za sposobnost, da starša razvijeta pristen stik z vsakim otrokom posebej. Vsak otrok postane le toliko prepoznaven, kolikor ga starši slišijo v njegovih potrebah. Prepoznavnost starševstva pomeni poseben čustveni okvir, ki je ločen od zakonskega odnosa in ločen od otroškega sveta.

Sočutje
Sočutje je temelj vsakega družinskega sistema in hkrati temelj zdrave družine. Pomeni polno iskrenost in resnico. Sočutje se začne takrat, ko posameznik začuti, da je v nekem odnosu svoboden. Odrasli odnosi so simetrični, kar pomeni, da zahtevajo enakovredne sogovornike. Vzpostavitev takega odnosa omogoča le temeljno zaupanje, kar otrok pridobi iz odnosov s svojimi starši, ki ga je imel v otroštvu. Takšen odnos mora biti nesimetričen in mora predstavlja vir zaupanja. Če razvijamo občutek z resnico, pripadnostjo in povezanostjo, s tem odpiramo možnosti za sočutje, še posebej pri otrocih. Prepoznavnost določa, kaj je resnično in kaj je zares novo, pri otrocih je to zelo pomembno, da niso samo ojačevalci čutenj, doživljanj in mišljen svojih staršev ter drugih odraslih vzornikov.

 

Delite svojo zgodbo ali pa naredite zaobljubo!

Spregovori, začni znova.

Moja zgodba Naredi zaobljubo