Nekemične odvisnosti
Nekemične odvisnosti so odvisnosti, ki delujejo na podoben način kot kemične odvisnosti (npr.alkohol, droge,… ), samo da oseba za stanje omame ne potrebuje zunanjega vnosa substanc ampak omamo lahko doseže z nekim postopkom (vedenjem). V možganih imamo namreč mehanizme (nevropeptide), ki nam lahko spremenijo stanje zavesti (tako kot npr.droge). In vsak človek se lahko nauči, kako izzvati neko količino teh snovi z določenimi vedenji.
Od nekemične odvisnosti je težko abstinirat, ker je težko izvajat kontrolo nad posameznikom, ki je odvisen od nekega vedenja, saj se odvisnik omami lahko že samo s tem, da se zasanja.
- Odvisnost od iger na srečo ali patološko hazardiranje
Značilno pogosto, ponavljajoče pojavljanje epizod igranja iger na srečo, ki pri posamezniku vzpodbudijo vzburjenje in pričakovanje. Patološki hazarder ne igra za zabavo, ampak zato, ker je že zaigral neko količino denarja in ga želi z novo igro pridobiti nazaj, pri tem pa izgubi kontrolo nad svojim obnašanjem. Razmišljanje postane neracionalnoa, pojavijo se kognitivne motnje, kot je npr. Prepričanje, da je zmaga zelo blizu ali prepričanje, da obstaja neka tekma. Zaradi tovrstnega vedenja lahko zanemarja svojo družinsko, socialno in poslovno življenje, zaradi finančne stiske pa lahko tudi na nezakonit način skuša priti do denarja. V samem krogu zasvojenosti se pojavljajo 3 faze:
- Faza zmage (spremlja jo vzhičenost, občutek vsemogočnosti in kontrole naključja, občutek sreče)
- Faza izgube (oseba igra za vedno večjo vsoto in ne more nehati, zato doživlja finančno stisko in še bolj igra, saj še vedno upa, da bo prej ali slej zmagal)
- Faza obupa (oseba se utaplja v igrah na srečo, ne pride na zeleno vejo, več izgubi kot pridobi. V tej fazi se oddalji od družine in prijateljev in takrat ponavadi le-ti ali pa oseba sama poišče strokovno pomoč. )
- Odvisnost od igranja računalniških igric, uporabe digitalne tehnologije
O odvisnosti od uporabe digitalne tehnologije in računalniških igric govorimo, ko le-ta prevzame življenje posameznika in vključuje naslednja vedenja: kompulzivno rabo digitalnih tehnologij (posameznik mora uporabljati digitalne tehnologije, da zadovoljuje svojo trenutno stisko), preokupiranost z vključenostjo v on-line svet , laganje oz. skrivanje vedenja povezanega z uporabo digitalnih tehnologij, nezmožnost kontroliranja on-line vedenja.
Ključni znaki in simptomi odvisnosti od IKT :
- Preokupacija (neprestano mišljenje o preteklih vedenjih povezanih z digitalnimi tehnologijami in načrtovanje prihodnjih aktivnosti).
- Povišana raba IKT (oseba potrebuje vedno več časa za dosego istega učinka zadovoljstva).
- Nezmožnost končati aktivnost (kljub enemu ali več poskusov se ne oseba ne more kontrolirati pri zaključevanju aktivnosti povezane z vključenostjo v IKT).
- Odtegnitveni sindrom (oseba se počuti vznemirjeno, zlovoljno, depresivno ali razdražljivo, ko se ne more vključiti v uporabo IKT tehnologije).
- Izguba občutka za časob rabi IKT tehnologij.
- Uporaba tveganih vedenj (zaradi prekomerne rabe IKT tehnologij ogroža prijateljske odnose, delo, družino).
- Laganje ključnim osebam, da se bi lahko vključevala v uporabo IKT tehnologij.
- Uporaba IKT tehnologij zaradi pobega iz realnega sveta.
- Odvisnost od dela
Deloholizem oz. zasvojenost z delom se pojavi pri osebi, ki svoj notranji čustveni svet regulira z delom in ga zlorablja za uravnavanje tesnobnih stanj. Mnogi strokovnjaki jo imenujejo kot »bolezen sodobnega časa«. Delo in misli o delu zajemajo večino njihovega časa. Ne morejo se izklopiti iz tega, saj jim to preprečujejo občutki tesnobe, strahu, sramu in krivde. Kot za vse druge zasvojenosti, je tudi pri odvisnosti z delom prisoten cikel, in sicer ko oseba opravi delo, le za kratek čas zmanjša tesnobo in občutek krivde, nato pa se le-ta spet poveča in da jo spet zmanjša, sledi nov cikel dela. Svojo lastno vrednost vrednoti preko opravljenega dela in uspehov na delovnem področju.
Simptomi:
- Ves čas se posvečajo delu, delo razširjajo tudi na čas izven delovnega časa in čez vikend.
- Ne želijo prenehat z delom, njihove misli s ves čas vrtijo okoli dela in službe.
- Radi delajo sami in se osredotočajo na podrobnosti.
- Imajo visoka pričakovanja do sebe in drugih.
- Naredijo več kot vodja zahteva od njih .
- Nizka samopodoba in samospoštovanje.
- Osamitev, odtujitev od okolice, zanemarjanje družine.
