Motnje hranjenja – kako lahko pomagam?

Motnje hranjenja so duševna motnja, na katero se moramo primerno odzvati. Preberite si pet korakov pomoči drugim, ki vam bodo pomagali, da boste učinkovito pristopili k osebi, za katero sumite, da se spopada z motnjo hranjenja.

1. Če se vam zdi, da ima vaš bližnji (prijatelj ali sorodnik) katero od oblik motenj hranjenja, ga skušajte na čuteč in nevsiljiv način vprašati, ali je v stiski, zakaj je v stiski in če mu lahko kako pomagate. Lahko gre za začetno fazo, pri kateri je uspeh ozdravljenja in pomoči največji, lahko pa gre že za kakšno od naslednjih faz, pri katerih je nujno potrebna strokovna pomoč in  včasih hospitalizacija. Bližnjega skušajte opogumiti, da si poišče pomoč pri strokovnjaku (šolski svetovalni delavec, zdravnik, psiholog, psihoterapevt).

2. Vsekakor ne krivite sebe za nastanek težav vaših bližnjih, ampak mu poskušajte pomagati in stati ob strani. Dejavnikov, ki vplivajo na nastanek motenj hranjenja je namreč veliko in okolje, v katerim posameznik živi in katerega del ste vi, je samo eden izmed njih.

3. Hrana ni glavni vir problema, ampak je samo sredstvo za uravnavanje čustev in stisk posameznika. Zato ni pomembno, da pazite le na količino zaužite hrane in druge aktivnosti za uravnavanje telesne teže, ampak je veliko pomembnejše, da se z bližnjim pogovorite, zakaj je v stiski in kaj ga žene v takšno samodestruktivno vedenje.

4. Oseba, ki se sooča z motnjo hranjenja, zelo trpi in je v veliki čustveni stiski ter hrane ne zlorablja zato, da bi bila lepša ali ker je samovšečna, ampak ker preživlja hude čustvene bolečine, pogosto so v ozadju tudi travme. Gre za resno duševno motnjo. Vsekakor pa je občutljiva na vsako svojo telesno spremembo, zato vam bo zelo hvaležna, če se boste izogibali komentiranju in poudarjanju teh sprememb. Hrana namreč mora v življenju osebe, ki trpi zaradi motnje hranjenja, preiti  iz glavnega fokusa v povsem normalno stvar v življenju.

5. Tudi vi trpite in ni prav, da si pustite, da trpite. Zato je priporočljivo, da si poiščite pomoč. V Sloveniji obstaja nekaj skupin za samopomoč, v katerih se redno srečujejo bližnji oseb z motnjami hranjenja in si pod strokovnim vodstvom delijo izkušnje. Skupina in ljudje s podobno izkušnjo dajejo namreč moč in upanje. S tem, ko boste pomagali sebi, boste lažje razumeli in pomagali tudi svojim bližnjim.