Izogibajoča, odvisnostna in obsesivno-kompulzivna osebnostna motnja

Osebnostne motnje so duševne motenje, pri katerih imajo posamezniki rigiden in nezdrav vzorec mišljenja, funkcioniranja in vedenja. Težko razumejo in se težko odzivajo na situacije in na ljudi. To povzroča težave in omejitve v romantičnih odnosih, socialnih udejstvovanjih, na delovnem področju in v šoli.

 

V nekaterih primerih se ne zavedajo, da imajo osebnostno motnjo, ker se jim zdi njihov način mišljenja in vedenja naraven in pogosto krivijo druge za izzive, s katerimi se soočajo. Običajno se začnejo v adolescenci oz. mladi odrasli dobi. Osebnostne motnje so pogoste in kronične.

 

Obstaja več klasifikacij. V tem besedilu se bomo osredotočili na klasifikacijo in opis po DSM 5 (The Diagnostic and Statistical Manual of Mental Disorders, Fifth Edition), kjer so osebnostne motne razdeljene v 3 skupine (clusters) A, B in C.

 

SKUPINA C: IZOGIBAJOČA, ODVISNOSTNA IN OBSESIVNO-KOMPULZIVNA OSEBNOSTNA MOTNJA

 

 

IZOGIBAJOČA OSEBNOSTNA MOTNJA

 

Glavna značilnost izogibajoče osebnostne motnje je splošna zavrtost in izogibanje socialnim situacijam, negativno doživljanje sebe in ekstremna občutljivost na negativno oceno. Brez zdravljenja se osebe s to motnjo postopoma umikajo iz socialnih odnosov, skrajni izhod pa je, da živijo v izolaciji, ki je včasih lahko tudi popolna.

 

Prisoten je trajen vzorec socialne inhibicije, občutkov neustreznosti in preobčutljivosti na negativno oceno.

 

Prisotni najmanj 4 od naslednjih kriterijev:

 

1. Izogibanje poklicnim dejavnostim, ki zajemajo intenziven medoseben stik, zaradi strahu pred kritiko, obsojanjem ali zavračanjem.

 

2. Neradi vstopajo v odnose z drugimi osebami, razen kadar so prepričani, da jih te osebe sprejemajo.

 

3. V bližnjih odnosih so zadržani zaradi strahu, da bodo osramočeni ali zasmehovani.

 

4. Skrbi jih možnost, da bodo kritizirani ali zavrnjeni v socialnih situacijah.

 

5. V novih medosebnih situacijah so zadržani zaradi občutka neustreznosti.

 

6. Sebe doživljajo, kot da so v odnosu do drugih socialno neustrezni, neprivlačni ali inferiorni.

 

7. Običajno se upirajo prevzemanju tveganja ali spuščanja v kakršnokoli novo aktivnost, zato ker so lahko ob tem neprimerni.

 

 

 

ODVISNOSTNA OSEBNOSTNA MOTNJA

 

Zanjo je značilna pervazivna in pretirana potreba po tem, da bi drugi skrbeli zanje, kar vodi k submisivnemu in oklepajočem vedenju, s strahom pred ločitvijo.

 

Prisotnih mora biti najmanj 5 od naslednjih kriterijev:

 

1. Težave pri sprejemanju vsakodnevnih odločitev, ne da bi se posvetovali z drugimi in dobili številne potrditve in zagotovila.

 

2. Potrebujejo druge osebe, da prevzemajo odgovornost za večino pomembnih področij njihovih življenj.

 

3. Težave ima pri izražanju nestrinjanja z drugimi, ker se boji izgube njihove podpore ali sprejemanja.

 

4. Težave z začenjanjem projektov in samostojnim delom, zaradi pomanjkanja samozaupanja do lastnih sposobnosti, ne pa zaradi pomanjkanja motivacije ali energije.

 

5. Da bi si zagotovili podporo in skrb s strani drugih, gredo do skrajnih meja. Pripravljeni so delati stvari, ki so za njih neprijetne.

 

6. Kadar so sami, se počutijo neprijetno ali nebogljeno, ker se pretirano bojijo, da niso sposobni samostojno skrbeti zase.

 

7. Ko se zveza prekine, takoj iščejo nove medosebne relacije, ki bodo nudile vir podpore.

 

8. Prisoten nerealen strah, da bodo prepuščeni skrbi sami zase.

 

 

 

OBSESIVNO KOMPULZIVNA OSEBNOSTNA MOTNJA

 

Zanje je značilen trajen vzorec preokupiranosti z redom, perfekcionizma, psihičnega in medosebnega nadzora na račun fleksibilnosti, odprtosti in učinkovitosti.

 

Potrebna prisotnost najmanj štirih od naslednjih osmih značilnosti:

 

1. Pretirano ukvarjanje s podrobnostmi, pravili, spiski, redom, organizacijo ali načrtovanjem, do te mere, da se izgubi osnovni cilj neke naloge.

 

2. Izražanje perfekcionizma, ki upočasnjuje ali onemogoča zaključek določene naloge .

 

3. Izrazita zavzetost za delo in produktivnost ter zanemarjanje proste aktivnosti in prijateljev.

 

4. Nenehno razmišljanje, natančnost in nefleksibilnost, ki so povezani z moralnostjo, etiko in vrednotami.

 

5. Nezmožnost ločitve od ali zavrženja ponošenih ali nevrednih stvari, četudi nimajo nobene sentimentalne vrednosti.

 

6. Nezmožnost, da bi se razdelile naloge ali sodelovalo z drugimi, razen če se striktno držijo njihovih navodil.

 

7. Sprejemanje skopuškega odnosa tako do sebe kot do drugih, ker denar doživljajo kot nekaj, kar lahko v prihodnosti privede do katastrofe.

 

8. Izražanje togosti in trme.

 

Zdravljenje osebnostnih motenj poteka psihoterapevtsko v obliki individualnih, partnerskih, družinskih in skupinskih terapiji. Po potrebi je potrebno farmakološko zdravljenje. Pri nekaterih oblikah se svetuje tudi hospitalno zdravljenje na psihoterapevtskih oddelkih. Za več informacij se obrnite na naše strokovnjake.

 

SKUPINA A: PARANOIDNA, SHIZOIDNA IN SHIZOTIPSKA OSEBNOSTNA MOTNJA

SKUPINA B: ANTISOCIALNA, MEJNA, HISTRIONIČNA IN NARCISISTIČNA OSEBNOSTNA MOTNJA