Spektroavtistična motnja pri otroku: različni obrazi motnje

Kratek povzetek:

• je nevrorazvojna vseživljenjska motnja,
• motnje na spektru – različno težka oblika (heterogena skupina),
• večji porast v zadnjih desetletjih, predvsem zaradi večje prepoznavnosti,
• vzrok nepoznan, sovpliv okolja in genetskih dejavnikov,
• do sedaj ni znanstveno potrjenih povezav med delovanjem cepiv in pojavnostjo spektroavtistične motnje,
• zgodnji znaki se kažejo kot odsotnost pričakovanega vedenja,
• pomembna je zgodnja obravnava.

Značilni simptomi na treh ravneh:

KOMUNIKACIJA

• težave so na področju besedne in nebesedne komunikacije
• pomanjkljiva nebesedna komunikacija (ne kažejo s prstom, pomanjkanje skupne vezane pozornosti, težje vzpostavljajo očesni stik)
• komunikacija gre pretežno v eno smer (težko se prilagajajo sogovorniku)
• težje razumejo besedna navodila, ali pa jih razumejo dobesedno
• glasnost, intonacija in melodija govora je lahko spremenjena (govorijo kot »mali profesorji)
• ponavljajo besede za sogovornikom (t.i.eholalija)
• na svoj način razumejo informacije sogovornika
• težko povedo bistvo, natančno opisujejo stvari, dogodke
• imajo t.i.“selektiven sluh”- se slabše odzivajo na ime
• odsotnost obrazne mimike in gest
• lahko imajo sicer dobre govorne sposobnosti, vendar so socialno nespretni – ne vedo kako začeti pogovor, kdaj končati; težko »kramljajo« – t.i. »small talk«

SOCIALNA INTERAKCIJA

• ne razumejo nenapisanih socialnih pravil
• težje razumejo in si razlagajo govorico telesa
• spontano manj iščejo stik z drugimi
• s sovrstniki težko ali na neobičajen način vzpostavljajo odnose (glede na svojo razvojno starost)
• bolj usmerjeni v predmetni svet, lahko izolirani, osamljeni
• nerazumevanje nenapisanih socialnih pravil: lahko naivni, žrtve medvrstniškega nasilja, izkoriščanja
• stiska se lahko kaže na način, da ne želijo v šolo, da se izogibajo šoli in izolirajo
• na socialnem in čustvenem področju slabše napredujejo kot vrstniki

STEREOTIPNO PONAVLJAJOČE VEDENJE IN USMERJENI INTERESI

• značilne so rutine, težko sprejmejo spremembo, ob tem se lahko močno vznemirijo
• lahko imajo neobičajne preveč intenzivne preokupacije z nekim področjem
• pogosto imajo ponavljajoče gibe (skačejo, se vrtijo, mahajo z rokami)
• imajo lahko manjši izbor aktivnosti (jih pogosto ponavljajo)
• težko prehajajo med aktivnostmi
• dosledno upoštevajo pravila in ne morejo razumeti, da obstajajo izjeme – težko spremenijo osvojeno pravilo
• njihovo mišljenje je nefleksibilno (hočejo vedno po isti poti, težko predvidevajo)
• lahko imajo posebnosti v zaznavanju – so preveč ali premalo občutljivi (vonj, okus, dotik, bolečina)

Drugi simptomi:

NEKATERI SIMPTOMI S PODROČJA ČUSTVOVANJA

• čustva močno doživljajo, jih pa težko prepoznajo in izrazijo z besedami ali mimiko
• težko se vživijo v čustva drugega (t.i. pomanjkanje empatije)
• tesnobni v socialnih situacijah, po svoje razlagajo vedenja drugih
• imajo izbruhe jeze (se »nabere« preko dneva)
• se primerjajo z vrstniki in imajo pogosto uvid v drugačnost, ob tem doživljajo stisko; značilna je nizka samopodoba
• razpoloženje jim pogosto niha
• čustva izražajo na drugačen način

NEKATERI SIMPTOMI S KOGNITIVNEGA PODROČJA

• različno kognitivno opremljeni – primanjkljaji so na posameznih področjih (abstraktno mišljenje, pozornost, spomin, načrtovanje, lahko znižane ali nadpovprečne intelektualne sposobnosti)
• glede na kognitivne sposobnosti lahko predvidevamo kakšen bo uspeh v šoli
• določena specifična področja so lahko zelo dobra
• pozornost je lahko odvisna od tega, koliko jih določena stvar zanima
• zavedajo se svoje drugačnosti od vrstnikov – ob tem čustvena stiska
• opazijo podrobnosti, ki jih drugi ne zaznavajo
• naloge rešijo na svoj način, imajo drugačno logiko razmišljanja

POZOR!

Pogosto so težave so na področju prilagoditvenih veščin – tistih, ki omogočajo, da se funkcionalno prilagodimo in živimo v vsakdanjem življenju (praktične spretnosti). Glede na vse posebnosti otrok s spektroavtistično motnjo se lahko kažejo težave prav pri slednjih. Težje dosegajo samostojnost; težave se spreminjajo glede na pričakovanja in zahteve okolja v določenih razvojnih obdobij.

Zato ni pomemben le šolski uspeh, temveč predvsem spodbujanje samostojnosti in s tem tudi učenje življenjskih – praktičnih veščin.