Kako naj se pogovarjam z žalujočo osebo?
Običajno se v pogovoru z žalujočo osebo počutimo kot slon v trgovini s porcelanom. Želimo obvarovati krhkost, pa se nam tako hitro zgodi, da naredimo škodo.
Naj v prvem pogovoru z žalujočim pomagajo naslednji napotki:
- Pogovor začnite s stavkom, s katerim boste sporočili, da se zavedate smrti: »Žal mi je, da je __ umrl/umrla.« S tem boste osebi sporočili, da ste se pripravljeni pogovarjati.
- V pogovoru izrazite svoje občutke: » Žal mi je, da se ti je to zgodilo. Ni mi vseeno.«
- Ponudite možnost za pogovor, vendar bodite sposobni z žalujočim tudi sedeti v tišini.
- Ponudite svojo konkretno pomoč (nakupovanje, varstvo otrok, sprehod…).
Žalovanja je proces, ki nima urnika. Zato moramo biti pripravljeni na pogovor z žalujočim o izgubi tudi, ko po smrti mine en mesec, eno leto…
Kako začeti pogovor o žalovanju:
1. Zavedajte se, da žalovanje prihaja v valovih. Tudi če je osebe že stabilna, se lahko zgodi, da jo močni občutki pogrešanja in žalosti zopet preplavijo. Zato ostanite v stiku in vedno znova preverite, če bi se oseba rada o izgubi pogovarjala. Pogovor lahko začnete: »Minila sta dva meseca. O čem premišljuješ? Če želiš, si lahko vzameva čas in se pogovarjava…« Če pogovor začnete s preprostim vprašanjem: »Kako si?«, žalujoči pogosto na to ne more odgovoriti. Ker je težko opisati občutek v enem stavku in ker to vprašanje preprosto ne daje občutek, da si je oseba pripravljana vzeti čas za pogovor.
2. Bodite pozorni na znake depresivnosti. Če opazite, da ima oseba težave s spanjem, apetitom, pretirane občutke krivde, jeze, nemoči, ki trajajo dlje od treh mesecev, da se zateka v alkohol, da odpoveduje svoje obveznosti, da ne skrbi za osnovno osebno higieno, potem spregovorite o tem. Bodite sočutni in izrazite skrb: »Opažam, da… Skrbi me. Mogoče bi bilo dobro, da se o tem pogovoriš s strokovnjakom.«
3. Vsako misel o samomoru žalujoče osebe vzemite resno! Poskrbite, da oseba prejme strokovno pomoč. V primeru situacije, kjer je življenje osebe ogroženo, TAKOJ pokličite 112 ali osebo odpeljite v bolnišnico!
Nikoli ni prepozno za pogovor o izgubi. Zato bodite pozorni na ljudi okoli sebe in ponudite možnost za pogovor. V pogovoru z žalujočim boste pridobili tudi sami. Zato SPREGOVORITE in ZAČNITE ZNOVA oziroma pomagajte, da ljudje okoli vas začutijo, da lahko ZAČNEJO ZNOVA.
