Nova raziskava na Univerzi v Arizoni je razkrila, da imajo tekači na dolge proge bolj integrirane možgane, so torej deli njihovih možganov bolje povezani, zato so bolj funkcionalni kot možgani ljudi, ki se ne ukvarjajo s fizično dejavnostjo in opravljajo sedeče delo.
Iz preteklih raziskav, v katere so bili vključeni predvsem starejši odrasli, je bilo znano, da spreminja dolgotrajno učenje dejavnosti, ki terja uporabo finomotoričnih spretnosti, kot je npr. učenje glasbenega instrumenta, dele možganov, odgovorne za motorične funkcije, in da povzroča tudi spremembe v kortikalnih predelih, odgovornih za senzorično pa tudi prostorsko zaznavanje in pozornost. Prav tako je bilo znano, da ponavljajoče se športne dejavnosti, vključno s tekom na dolge proge, tiste, ki terjajo dobro koordinacijo med očmi in rokami, npr. golf, pa tudi tiste, pri katerih se uporablja lopar, tudi spreminjajo možgansko zgradbo in delovanje. Te aktivnosti vključujejo namreč veliko kompleksnih kognitivnih funkcij, kot so načrtovanje in odločanje, zato dobro vplivajo na možgane.
Strokovnjaki omenjene univerze pa so raziskovali morebitne spremembe v možganih, povezane z vzdržljivostnim tekom, pri mladih ljudeh; tako so primerjali z MRI narejene posnetke možganov mladih odraslih tekačev na dolge proge in tistih, ki vsaj leto niso bili redno fizično dejavni. Stari so bili od 18 do 25 let, imeli so enak indeks telesne mase in enako stopnjo izobrazbe. MRI je snemal delovanje možganov, medtem ko so bili budni in niso opravljali pomembnejših nalog.
Posnetki so pri tekačih pokazali večjo povezanost med deli možganov v več predelih, tudi prefrontalnem korteksu, ki je pomemben za kognitivne funkcije, vključno s sposobnostjo za preklapljanje pozornosti med nalogami, načrti in odločitvami.
Namen raziskave je bil ugotoviti tudi, kaj za človeka pomeni, če je fizično dejaven že v mladosti, ali bo torej tistim, ki so se kot mladi ukvarjali s športom, to pomagalo, ko se postarajo. Deli možganov, kjer so videli več povezav pri tekačih, je namreč prav tisti del, ki ga starost najbolj prizadene, torej je bilo ključno vprašanje, ali aktivnost v mladosti prinaša koristi v starosti ter ščiti pred njo in boleznimi. Če so ljudje aktivni kot mladi, jih to običajno lahko obvaruje prezgodnjega staranja in bolezni, zato je pomembno vedeti, kaj se dogaja v možganih mladih ljudi. Ko se posameznik stara, se možgani spreminjajo, še posebej pri ljudeh z alzheimerjevo boleznijo in drugimi nevrodegenerativnimi spremembami, zato lahko spoznavanje možganov mladih odraslih pomaga pri preprečevanju kognitivnega upada, značilnega za starost.
Izsledki raziskave so objavljeni v Frontiers in Human Neuroscience.
Povzeto po: The University of Arizona. Runners may have superior brain connectivity, study finds.
Pridobljeno: 30. december 2016 iz www.medicalnewstoday.com.