Zakaj sva se zaljubila ravno midva?
Zaljubljenost je lepa in skrivnostna ter je polna hrepenenja in strasti, zato je zaradi svoje dinamike zelo nerazumljiva. Zaljubljenost nas preseneti, preseneti celo okolico okrog nas. Gre za čisto drugačno doživljanje, sanjski svet, katerega nekateri primerjajo z psihotičnim stanjem, saj je zožen pogled na realnost. Kadar smo zaljubljeni, pozabimo na zunanji svet, in tudi občutek za sedanjost se spremeni. Ko smo zaljubljeni se spremenimo in svet okoli nas je drugačen. Kar tako postanemo polni energije in optimizma, postanemo očarani, prevzeti, lahko bi rekli, da letimo na oblakih. Zaljubljenci so prepričani, da so imeli srečo v življenju in so našli res pravega človeka, kateri jih do potankosti razume in sprejema. Mislijo tudi, da jih nihče še ni tako ljubil.
Naš ljubezenski partner odraža naše otroštvo in dopolnjuje izgubljene dele, zato bomo pogledali dele, ki so neločljivo povezani.
Prepoznanje je občutek pri zaljubljencih, do katerega pride že na prvem zmenku. Občutek imata, kod da se že od nekod poznata oziroma se poznata že celo življenje. To občutje daje nezavedna podoba staršev.
Brezčasnost – ne morejo se spomniti, kako je bilo, »ko se še nista poznala«. Njihovi stari možgani so spojili sliko ljubljene osebe s sliko staršev, povezali sedanjost in preteklost.
Ponovna združitev – zaljubljenca ne čutita praznine in se počutita kot celota, našla sta tisto, kar jima v življenju manjka. Vsaj za nekaj časa se počutita eno.
Nujnost je občutje, katero je videti univerzalno v ljubezensko razmerje pride kot obsedenost in ljubljena oseba postane bistvena za doživljanje pripadnosti in sreče, zaljubljenci si ne morejo predstavljati, da bi živeli eden brez drugega. Imajo občutek, da so našli tisto, kar so iskali in mislijo, da sedaj niso več osamljeni.
Da si partnerja prosto izbiramo, je pesek v oči. Zaljubljenost je nezavedna izbira partnerja, katera se sklada s potlačenimi deli njegove osebnosti. Se pravi, ko posameznik odkrije del svoje potlačene notranje psihične strukture, se hitro zbliža z osebo, katera mu to vzbuja in se noro zaljubi. Slabša je naša samozavest, hitreje se bo posameznik prepoznal v zaljubljenosti. Zaljubimo se v tistega, ki ima vse tisto, kar potrebujemo za romantično zaljubljenost. Ker naše rane iz otroških let ne izginejo, ampak ostanejo z nami tudi takrat, ko preidemo v obdobje odraslosti. Mi pa znova in znova upamo, da nam bodo partnerski odnosi, v katere vstopamo, zacelili rane, ki jih imamo. Na svojo grozo čez čas odkrijemo, da so nam samo prebudili bolečine iz preteklosti. In prav te nezavedne vsebine nas pahnejo v poznano sceno, da se zaljubimo v nekoga, ki predstavlja najslabše lastnosti naših staršev. Zato je naš partner zelo podoben našim staršem, to velja tako za pozitivne kot negativne podobe, samo da so negativne podobe močnejše. Stari možgani si poiščejo ravno to, kar je treba zaceliti. Zato je oseba, ki nam lahko pomaga zaceliti rane podobna tisti, ki nas je ranila. Samo od take osebnosti dobimo tisto, kar potrebujemo, da razrešimo svoje rane. Vse to se seveda dogaja nezavedno. Se pravi, da odnose vzpostavimo na podlagi notranjih podob ljudi, ki so imeli najpomembnejše vloge v naših prvih dneh, mesecih in letih. Katera oseba ali doživetje najbolj vpliva na naše doživljanje pa ostaja skrivnost. Zakaj smo z določeno osebo, ponavadi ugotovimo šele tedaj, ko pride do prvih sporov, ti konflikti so ponovitev primarnih odnosov s starši. Če hočemo spremeniti ta boleči vzorec, moramo razkriti svoje nezavedne podobe in jih spremeniti.
Imate svojo zanimivo zgodbo o zaljubljenosti? SPREGOVORITE in delite svojo zgodbo z drugimi.
Če že danes želite ZAČNETI ZNOVA si lahko z zaobljubo obljubite, da boste bolje skrbeli zase, odnose ali za svoje bližnje.
