Kaj je mobing in kaj ni?

Izraz mobing izhaja iz latinščine (mobile vulgus) in pomeni nebrzdano množico, drhal. »To mob« v angleščini pomeni »napad, naskok na koga in njegovo izločitev iz sistema«. Za razliko od angleške različice »mobbing«, kjer gre izključno za množično trpinčenje osebe, se v slovenskem jeziku izraz uporablja tudi ko nekoga nadleguje le ena oseba. Ponekod se kot sinonim za mobing uporablja beseda »bullying«, ki pa se v ZDA uporablja za trpinčenje med vrstniki šolske populacije. V Sloveniji zasledimo delno poslovenjen izraz mobing, delovna zakonodaja pa uporablja izraz trpinčenje.

Švedski psiholog in raziskovalec Heinz Leymann je več let opazoval enako obnašanje v delovnih okoljih in prvi postavil definicijo mobinga kot »moteno komunikacija na delovnem mestu, ki je izrazito obremenjena s konflikti med sodelavci ali med podrejenimi in nadrejenimi, pri tem pa je napadena oseba v podrejenem položaju in izpostavljena sistematičnim in dlje časa trajajočim napadom ene ali več oseb z namenom, da se izrine iz delovne sredine«.

Slovenska definicija mobinga je nastala s strani Iniciativne skupine za preprečevanje mobinga, in sicer:

»Mobing/trpinčenje na delovnem mestu je vsako ponavljajoče se ali sistematično in dolgotrajno graje vredno ali očitno negativno, nehumano, neetično, žaljivo verbalno ali neverbalno dejanje ene ali več oseb na delovnem mestu ali v zvezi z delom na vseh hierarhičnih ravneh in v vseh smereh. Usmerjeno je proti drugi osebi ali več osebam in povzroča socialno izključevanje ali ogroža psihično, fizično ali socialno zdravje in varnost ter ga žrtve razumejo kot zatiranje, poniževanje, ogrožanje ali žaljenje dostojanstva pri delu. Posamični primeri negativnega vedenja, kot ga opisuje definicija, lahko prav tako pomenijo napad na dostojanstvo na delovnem mestu, vendar jih kot enkratne incidente ne moremo šteti med trpinčenje na delovnem mestu.«

Ob tem moremo vedeti, da vsakdo ni žrtev mobinga, ampak se v vsaki sredini pojavi kdo, ki mu ni mar za delovno produktivnost ali na vse načine ustvarja negativno vzdušje v delovni sredini. Mobing je vedno trpinčenje, vsako trpinčenje pa ni vedno mobing.

Mobing napačno enačimo s/z:

• konfliktom; vsak konflikt ali prepir med sodelavci, med podrejenim in nadrejenim še ne pomeni mobinga. Tudi če se večja skupina združi v »spopadu« proti enemu posamezniku in po krajšem času razpade, to še ne pomeni, da smo imeli opraviti s procesom mobinga. Napačno je razumevanje, da je konflikt, kjer se vselej prebudijo tudi čustva vpletenih, že mobing. Vsak konflikt ni in ne more biti mobing. Res pa je, da lahko nerazrešeni konflikti postanejo vzrok za nastanek mobinga in morebiti od tod izvira napačno razumevanje;

• napačnimi ali nepravičnimi odločitvami nadrejenega; za mobing tudi ne moremo šteti nepravičnih ali napačnih odločitev nadrejenega, če so te usmerjene vsakič k drugemu podrejenemu;

• delegiranjem nalog; tudi delegiranja nalog in način delegiranja (če seveda ne gre za delegiranje nesmiselnih nalog) ne štejemo med mobing, saj so nujno delo vodje, ki mora zagotoviti, da je delo opravljeno po najboljših močeh organizacije in v skladu s pričakovanji;

• zahtevo po boljši izvedbi nalog; naloga vodje je, da zahteva kakovostno izvedene naloge in da nadzira kakovost dela z namenom odpravljanja napak, lahko pa je taka zahteva s strani podrejenega razumljena napačno. Seveda pa mora biti komunikacija pri tem na ustrezni ravni in ne sme žaliti osebnega dostojanstva zaposlenega.

Konflikt opozori na nasprotja, na zavedanje le-teh in je posledično lahko vzgib za ustrezno in obojestransko sprejeto rešitev. Soočenje z različnimi mnenji lahko pripelje do konstruktivnih rešitev, napredka in izboljšanja komunikacije. Mobing pa zasleduje le en cilj: kako načrtno izločiti posameznika iz organizacije.

Uporabljeni viri:

Brečko, D. (2010): Recite mobingu ne: obvladovanje psihičnega in čustvenega nasilja. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica

Mlinarič, P. (2007): Mobing. http://www.mobing.si/

http://www.stopmobing.si/