Medvrstniško nasilje – nemočni otroci, odgovorni starši

Nemalo staršev se vsaj enkrat v času šolanja svojega otroka sooči s tem, da je njihov otrok izpostavljen neki obliki medvrstniškega nasilja, pa naj gre tu za zasmehovanje, norčevanje, poniževanje, fizično ali spolno nasilje. Ko se otrok, ki je bil prej vesel, zavzet učenec začne upirati temu, da bi sploh hodil v šolo ali se zapre vase iz neznanega razloga ali pa na glas pove, da je žrtev nasilja, se v stiski znajdemo tudi starši.

Kaj narediti, kako ravnati?

Medvrstniško nasilje predstavlja pereč problem, saj ustvarja okolje strahu. Negativno vpliva na telesno in duševno počutje otroka. Starši svojega otroka pošljemo v šolo z zaupanjem, da bo v šoli za varnost in dobro počutje našega otroka dobro poskrbljeno. Verjamemo in zaupamo, da bodo učitelji poskrbeli, da bo v šoli vladala pozitivna klima, da se bodo učenci počutili sprejeti, varni in motivirani za učenje. Žal temu ni vedno tako.

Kaj lahko naredimo starši?

Ko odkrijete, da je vaš otrok žrtev nasilja, vas bodo preplavljala različna čustva: od jeze do strahu in žalosti. Takšni odzivi in čustva so naravni za starše, ki si želijo, da bi se njihov otrok počutil varnega in ljubljenega. Da bi lahko pri soočanju z nasiljem pomagali svojemu otroku, je pomembno, da prepoznate čustva, s katerimi se soočate in da naredite plan, kako boste pomagali svojemu otroku.

1. Pogovorite se z otrokom.
2. Ko prvič spregovorite o nasilju prisluhnite otroku in se vzdržite obsojanja ter zagotovite otroku varen podporen kraj, kjer se lahko vaš otrok sooči s svojimi čustvi. Morda otrok ne bo želel takoj spregovoriti, ker se spopada s težkimi čustvi in se morda počuti ne-varnega, prestrašenega, ranljivega, jeznega ali žalostnega. Ko začne pripovedovati pa le poslušajte in se vzdržite kakršnih koli komentarjev. Pomembno je, da izvemo čim več o nasilju, ki ga otrok prestaja: koliko časa že traja, kdo vse je vključen… Spodbudite otroka, da govori in mu povejte, da v tem težkem položaju ni sam. Prepričajte se, da otrok ve:
3. Da to ni njegova krivda. Naj ne krivi sebe.
4. Da ni sam. Da ste tu, da mu pomagate.
5. Da je odgovornost odraslih, da ustavijo nasilje.
6. Nasilje ni nikoli sprejemljivo in da ima pravico, da se počuti varnega.
7. Da si nihče ne zasluži, da so drugi do njega nasilni.
8. Da si zasluži, da se drugi do njega vedejo spoštljivo.
9. Da ima pravico, da se v šoli počuti varnega.

Naslednji korak, ki ga morate narediti kot starši, ki ste odgovorni za dobro počutje vašega otroka je, da se povežete s šolo.

Tako kot vse bolj sprejemamo ničelno toleranco do nasilja v družini, si moramo prizadevati za to tudi izven naših družin. Nasilje nikoli ni pravi način za reševanje problemov: ne v odnosu med partnerjema, ne pri vzgoji otrok, ne na delovnem mestu kot tudi ne v izobraževalnih ustanovah. Da se borimo proti nasilju je naša dolžnost in naša pravica.

Imate izkušnjo z medvrstniškim nasiljem. Delite jo na naši spletni strani in pomagajte staršem, ki se z njim soočajo.

Želite izraziti svoje nasprotovanje nasilju. Naradite zaobljubo s preprostim klikom na naši spletni strani.