Ni možno vedeti, kaj pričakovati, ko vzgajaš otroke in se istočasno trudiš, da bi ostal stabilen. Mogoče je, da se boste počutitli, da samo vi vzpostavljate red v družini in v vaši glavi. To pa vam bo dalo občutek osamljenoti in izločenosti.
Ne pozabite, v tem niste sami.
Starši z različnimi duševnimi motnjami so delili njihove zgodbe in vam tako želeli pokazati, da niste sami, da pripadate v skupino staršev, ki se borijo s podobnimi oblutki kot vi.
Tukaj je sedem priporočil, katere bi si oni želeli vedeti glede starševstva in mentalnega zdravja preden so postali starši.
Shawn Henfling pravi, da je od 14-ega leta, lahko prešel iz normalnega stanja do izredne razdraženosti glede minimalnih stvari.
Henfling, sedaj star 38. let, je verjel, da je bil temepramenten odziv samo del njegove osebnosti, dokler ni bil leta 2009 diagnosticiran z depresijo.
Z začetkom terapije so se začeli popravljati njegovi odnosi, ki so trpeli zaradi posledic njegove nekontrolirane jeze. Sedaj zagovarja zavedanje o mentalnem zdravju in drugim sporoča, naj si najdejo pomoč. Poleg tega doda, da če bi si pomoč našel prej, seveda ne bi bil zato popolen starš, bi pa bil sigurno boljši starš.
Tako kot vsi starši, se tudi Lorne Jaffe, oče 4. Letnice včasih počuti preobremenjen. To, da je diagnosticiran za depresijo in splošno tesnobno motnjo seveda še poveča stres in polni njegovo glavo z ogromno negativnimi mislimi.
Jeff je zase našel presenetljivo rešitev. Pomaga mu, da gre sam v kino, ko da njegova žena spat njuno hčerko. Kino je zanj varen kraj, kjer se začne umirjati in počutiti mirno.
Henfling o katerem smo govorili v prvi točki, pa je svojo oazo našel v tem, da zapusti sobo in gre brat knjigo. Ko gredo stvari slabo, se umakne, najde varen prostor in tako poskrbi zase. Razume, da mu to pomaga biti boljši starš in partner.
Pri obeh nosečnostih je Jeniffer Marshall poskušala narediti vse prav.
Za svojo prvo nosečnost je izvedela dve leti po diagnozi za bipolarno motnjo tipa 1. Zaskrbljena je bila glede otroka in kako bo to vplivalo nanj. Odločila se je, da ne bo jemala tablet med nosečnostjo. Vztrajala je tudi pri dojenju, saj je bila odločena, da je to boljše za otroka. Kmalu po rojstvu sina je pristala v bolnici. Ponovno je bila hospitalizirana tudi pri drugem otroku. Sedaj ko gleda nazaj na obe nosečnosti, si želi, da bi ostala na svojih zdravilih in ne bi prekinjala z zdravljenjem. Pravi, da bi moralo biti zdravje otroka in lastno zdravje enakovredno. Skrb za svoje zdravje v dobro otrok.
Jennifer Corter in njen 5 letni sin, sodelujeta pri jutranji rutini. Mama vzame svoje tablete za obsesivno kompuzivno motnjo, njen sin pa vitamine. To jima bo olajšalo pogovor o mamini bolezni, ko bo Syrius starejši.
Jeniffer želi opremiti sina, da bo kot odrasel zmogel govoriti o svojem mentalnem zdravju in da mu ne bo treba trpeti za psihičnim zlomom, tako kot je ona. Želi, da ga ne bi bilo sram govoriti o tem, tako kot je bilo njo.
Lorne Jaffe in njegova žena Elaine Borja Jaffe imata oba depresijo. Kot partnerja sta se naučila odprto govoriti o simptomih depresije. Njuna iskrenost jima je pomagala, da lahko vzgajata kot partnerja. Drug za drugega poksrbita takrat ko je enemu hudo. Ko žena ne more, mož prevzame vodilno vlogo in poskrbi za vzgojo in obratno.
V prvem letu in pol je bila Jeniffer Marshall pri svojih blogih preveč prestrašena in obremenejena s stigmo glede mentalnega zdravja. Strah jo je bilo imenovati svojo duševno bolezen.
Ko je zbrala pogum in javno spregovorila o svoji bolezni je dobila drugačen odziv od pričakovanega. Od svoje skupnosti je dobila podporo. Ljudje so ji bili hvaleženi, ker je spregovorila o tem in odprla pot, da so o tem spregovorili tudi drugi ljudje.
Marshall je sedaj direktorica neprofitne organizacije »This is my brave«, prevedeno v slovenščino, to je moj pogum. Organizacijo je ustanovila, da bi pomagala ljudem deliti svoje zgodbe, o tem, kako premagujejo duševno bolezen.
So vzponi in padci v starševstvu, a otroci so največji del mojega življenje, je Seth Kastle povedal o svojih dveh hčerah.
Gilboa pove, da je povsem mogoče prepoznati, kaj je stresno pri starševstvu z duševno boleznijo in vseeno videti kako veliko sreče prinesejo otroci v vaše življenje. Del odpornosti je prepoznavanje, da je prostor tako za negativna kot tudi pozitivna čustva v istem trenutku.
Napisala Emma Davis na spletni strani TODAY.COM- 3.8. 2016 ob 9:26 zvečer, izvirnik dobite na spodnjem linku:
http://www.today.com/parents/you-re-not-alone-parents-mental-illness-share-what-they-t100631