Otrok mora sprejeti odgovornost
Vzgoja otroka je spretnost na katero nas nihče ne more pripraviti. Starši smo tako pri vzgoji otroka prepuščeni sami sebi, številni literaturi, mnenju raznih strokovnjakov ter svojemu prepričanju glede tega, kako se prav vzgaja. Ena izmed pomembnih stvari, ki si jo vsi želimo pri vzgoji našega otroka je, da se otrok nauči prevzemati odgovornost za svoja dejanja. Kako naj to dosežemo?
Otrok potrebuje svobodo pri sprejemanju odločitev, kar pomeni da mora tudi prevzeti odgovornost za svoje odločitve in za posledice svojih odločitev. Otrok bo tako lahko izbral napačno odločitev in sprejel posledice nepravilne odločitve ali pa bo izbral pravo in odgovorno odločitev ter bil ob uspehu ponosen nase.
Otroci morajo razlikovati med tem, da je nekaj težko in tem, da nečesa ne morejo. Če v nečem ne uživajo še ne pomeni, da tega ne smemo zahtevati od njih. Vsakdo včasih potrebuje pomoč in odgovorni ljudje prosijo za pomoč, a hkrati tudi prevzamejo odgovornost za stvari, ki jih lahko naredijo sami. Odrasli pogosto pozabljamo, da smo postali bolj sočutni in razumevajoči ter da smo se največ naučili, ko smo se soočali s težavami.
Bolečini v življenju se je nemogoče izogniti. Otroci se morajo naučiti prevzeti odgovornost za to, kako ravnajo s svojimi čustvi in frustracijami. Morajo se naučiti, kako reševati probleme, če z nastalo situacijo niso zadovoljni. To, da otroku omogočimo, da doživi uspehe in padce, ko išče rešitve za svoje probleme, mu bo pomagalo spoznati, da imajo njegova dejanja posledice, naučil se bo, da lahko nadzira svoje življenje in se nauči izogniti težavam, ki so zanj nevarne.
Otrok se mora, ko mu postavljamo meje, zavedati, da so vsa čutenja pravilna. To mu moramo povedati na spoštljiv in empatičen način. Z otrokom spregovorite o takšni temi, ko bosta oba mirna. Če je vaš otrok bolj tihe narave mu pustite dovolj časa, da spregovori z vami. Skupaj spregovorita o problemu in povabite otroka, da pove, kako bi lahko problem rešil in dosegel svoj cilj. Otroku povejte, kakšna so vaša pričakovanja in tudi, kakšne bodo posledice, če bo kršil postavljene meje. Pri postavljanju meja je pomembno, da se znamo z otrokom povezati, da mu damo vedeti, da so njegova čustva za vas pomembna in da vam ni vseeno zanj. Z otrokom je potrebno vzpostaviti zaupen in ljubeč odnos, kar pomeni, da mu omogočimo, da se čuti sprejetega. Razumeti mora, da ga imamo radi takšnega kot je in da ne grajamo njega kot takšnega temveč njegovo vedenje. Zato je izjemnega pomena, da z otrokom o postavljanju meja in njihovem kršenju ter posledicah spregovorimo spoštljivo, ljubeče in tudi z razumevanjem njegovega stališča.
