Predšolski otrok z besom izraža izjemno intenzivna čutenja, kar se ponavadi zgodi v obdobju, ko še možgani niso dovolj razviti. Ti izbruhi so posledica bolečine, ki jo otrok doživlja in jih je potrebno jemati resno.
Ti izbruhi besa so posledica čustvene bolečine zaradi nemoči, frustracije, izgube, razočaranja in občutka, da ga nihče ne razume. V nekaterih primerih izbruhe besa povzroči želja, nadzorovati starša. Ob izbruhih jeze se starši veliko krat počutijo nemočne in nesposobne. Pomembno je, da se starši zavedajo, da je frustracija zgolj otrokova in se ne poistovetijo z njegovo stisko, ampak jo začutijo ter v sebi predelajo in mu predelano vrnejo v obliki sočutnih besed in telesnega stika. S tem se otrok nauči, da je stiska nekaj obvladljivega.
Pomembno se je zavedati, da so izbruhi besa pri otroku nekaj povsem življenjskega, saj se v določenih obdobjih na ta način možgani oblikujejo in izbruhi pomagajo ustvariti pomembne povezave v možganih, ki skrbijo za obvladovanje stresa in dajo posamezniku popotnico za nadaljnje življenje.
V primeru, da se straši na vsako otrokovo trmo, jezo in bes odzovejo burno, se bo otrok iz tega naučil tega, da ne sme izražati svojih realnih trenutnih čutenj in bo za starševsko ljubezen ostal poslušen. V tem primeru bo otrok preskočil pomembno fazo oblikovanja možganov, ki jo krepi starševski odnos, sprejemanja izražanja otrokovih občutij. To bi lahko kasneje v življenju pomenilo, da se bo ob vsaki nadvladi negativnih čustev posameznik odzval z besom.
Z našim sočutnim odzivom na otrokovo stisko mu pokažemo brezpogojno sprejemanje in ljubezen, kar v tako ranem življenjskem obdobju deluje kakor vstopnica v svet srečnega otroštva, mladostništva in odraslosti.
Če želite deliti svojo zgodbo o starševskih izzivih, jo lahko zapišete na tej spletni strani in s svojimi izkušnjami pomagajte tudi drugim. MOJA ZGODBA
Lahko pa že danes začnete znova in z zaobljubo začnete bolje skrbeti zase in za bližnje. ZAOBLJUBA