28 ljudi je naredilo zaobljubo.
14 ljudi deli svojo zgodbo.

Otrok v spalnici – katere in čigave potrebe zadovoljuje?

spanje

Otrok spi v spalnici, v postelji s svojimi starši. Dilema, s katero se ukvarja večina staršev je, do katere starosti in na kakšen način postopoma spreminjati spalne navede otroka. Odgovor na ti vprašanji lahko pomaga najti razumevanje razvojnih potreb otroka in tudi potreb obeh staršev in njunega partnerskega odnosa.

Če sledimo naravnemu razvoju otroka, potem lahko trdimo, da je naravno, da otrok v prvem letu življenja potrebuje veliko telesne bližine druge osebe. Otrok se rodi brez zavedanja ločenosti od drugega in za pomiritev lastnih telesnih stanj potrebuje odraslo osebo, ki je to sposobna narediti. Zaradi specifičnega ritma spanja pa pomeni, da to bližino drugega potrebuje tudi ponoči. Zato je največkrat za mamo oziroma očeta najlažje, da posteljo deli z otrokom, saj je tako ta pomiritev hitrejša in s tem učinkovitejša. Dojenčku v tem času bližina drugega pomeni varnost, s tem pa njegovo telo pridobiva pomembne izkušnje, kako telesna stanja in stisko umiriti, preoblikovati, zadržati.

Z razvojem pa se otrok vedno bolj zaveda svoje ločenosti od drugega in s samozavedanjem je vedno bolj usposobljen za lastno uravnavanje stiske (drugo leto otrokovega življenja). Tako bližine drugega ne potrebuje v tolikšni meri. Hkrati pa se podaljšujejo tudi intervali spanja, kar pomeni, da ima otrok vedno večjo sposobnost za samostojno spanje.

Poleg potreb otroka pa moramo pri tem vprašanju upoštevati tudi potrebe staršev. Starši na različne načine doživljajo in zadovoljujejo potrebo po bližini drugega in na drugi strani potrebo po samostojnosti, kar vpliva na to koliko bližine otrok starši potrebujejo. In pri delu s starši velikokrat opažam, da je njihova stiska ob otrocih povezana s specifičnim zadovoljenjem lastnih potreb.

V primeru skupnega spanja otrok s starši imamo tako na eni skrajnosti strani starše, ki poskušajo v vsakem odnosu zadovoljiti potrebo po stiku in pri tem pozabljajo lastno avtonomnosti in na pravico do zasebnosti drugega. V tem primeru bližina otroka tudi za starša predstavlja pomiritev, zato bodo (vsaj v prvih letih otrokovega življenja) zelo učinkovito umirjali otroka s svojo bližino.

Druga skrajnost pa so starši, ki se v vsakem odnosu borijo za ohranitev lastne vrednosti, pri tem pa bližino drugega doživljajo kot bolj ali manj neprijetno. Bližina otroka bo tako takemu staršu v določeni meri neprijetna, tako bodo zelo hitro sposobni otroka ločiti od sebe in ga spodbuditi v njegovi samostojnosti. Razvojno pa vemo, da človek potrebuje v odnosih tako izkušnjo bližine drugega kot tudi možnost razvoja lastne avtonomije.

Tudi pri vprašanju skupnega spanja je tako prav, da starši skladno z razvojem otroka zadovoljujejo obe potrebi, tako potrebo po bližini kot tudi potrebo po avtonomiji in samostojnosti. Pri tem pa se zavedajo načina lastnega zadovoljevanja te potreb in se po nepotrebnem ne silijo v situacije, ki so za njihovo telo neprijetne. Verjamem, da ni enoznačnega pravila o tem, do kaj in če sploh naj bi otroci spali skupaj s svojimi starši, saj je odgovornost vsakega starša, da najde pravi način kako zadovolji tako otrokove potrebe kot tudi lastne.

Pri razreševanju stiske staršev pri iskanju pravega načina spanja, pa moramo biti pozorni še na eno dejstvo. Otrok je vedno senzitiven na odnos med mamo in očetom, kar pomeni, da bo se bo prilagodil njunemu odnosu. Prehod iz zlitega odnosa z dojenčkom v prvem letu nazaj v partnerski odnos je huda preizkušnja za oba starša in tam pogosto pride do stisk in težav, ki pa jih lahko otrok lahko razrešuje tako, da s svojo potrebo po bližini preusmerja pozornost iz ranljivega partnerskega odnosa. Če starši poskušajo otroka navajati na samostojnost, mu lahko pomagajo tudi tako, da se preusmerijo na svoj partnerski odnos, kjer lahko na vedno nov način zadovoljujejo potrebi po bližini in odnosu.

 

Želite deliti svoje izkušnje. Zapišite svojo zgodbo.

Želite današnji dan izkoristiti za nov začetek. Z zaobljubo na tej spletni strani, lahko začnete znova!

Spregovori, začni znova.

Moja zgodba Naredi zaobljubo