Stres skrbi zate
Stres je slab. Stres povzroča izgorelost. Življenje bi bilo lažje brez stresa.
Danes se o stresu večinoma govori z neko negativno konotacijo. Dolgotrajni kronični stres ima res negativne učinke na naše počutje, na primer imamo lahko težave s spanjem, razne zdravstvene težave, občutke izgorelosti in razdražljivosti. Vendar je stres zelo uporaben mehanizem, ki nas opremi z orodji, s katerimi se bomo lažje borili proti stresorjem oziroma vzrokom našega stresa. Na neki ravni nas naredi boljše zato, da lahko stresor premagamo. Na primer, ko smo v nevarnosti bomo zaradi njega hitreje tekli, ker nam bo hitro bitje srca s svojim hitrejšim dovodom hranil in kisika to omogočalo ali pa nam bo med stresnim učenjem za izpit omogočil boljše učenje in priklic snovi s tem, ko bo spodbujal rast možganskih celic.
Kratkotrajni stres je za nas zelo dober. Kako točno lahko definiramo kratkotrajni stres? Kratkotrajni stres traja največ nekaj dni in ne vpliva na kvaliteto našega spanca.
Kako pa lahko ta kratkotrajni stres izkoristimo za izboljšanje naše imunosti? Stresni hormon adrenalin izredno dobro učinkuje proti okužbam, in sicer tako, da sprosti celice ubijalke, ki bodo v kombinaciji s preostalim obrambnim sistemom napadle okužbo. Morda se spomnite kakšnega stresnega obdobja na faksu ali v službi, ko ste komaj čakali, da pridejo počitnice in da se boste lahko končno malo sprostili. Nato odpotujete na kakšno potovanje ali pa zgolj lenarite doma in po koncu premora zbolite ali pa ugotovite, da ste še bolj zmatrani, kot ste bili preden ste si vzeli odmor. To se zgodi zato, ker se skupaj z vašim stresom spusti raven adrenalina v krvi in z njim vaša imunost.
ZANIMIVOST: Adrenalin se sprosti tudi med telovadbo. Tudi pri fizični aktivnosti gre namreč za namerno izpostavljanje stresni situaciji. Zato je fizična aktivnost dobra za naše zdravje, torej našo imunost.
Adrenalin oziroma stres lahko torej uporabimo, ko opažamo, da se nas nekaj loteva in bi želeli preprečiti, da zbolimo. Na sproščanje adrenalina lahko vplivamo s hiperventilacijo torej »hitrim dihanjem« sestavljenim iz kratkega vdiha in kratkega izdiha. Študija narejena s strani Proceedings of the National Academy USA (za radovedneže: https://pubmed.ncbi.nlm.nih.gov/24799686/) je v namen raziskave tega fenomena izvedla študijo, kjer so osebe okužili s toksinom E. coli ter nato polovico udeležencev naučili, kako naj izvajajo neke vrste hiperventilacijo. Polovica, ki je hiperventilacjo izvajala, je imela v krvi povišano koncentracijo adrenalina in je doživljala znatno šibkejše simptome okužbe. Cikel dihanja, ki so ga sodelujoči opravljali je bil sledeč: 25 hitrih vdihov in izdihov, dolg izdih in nazadnje zadržanje diha za 15 sekund. Celoten cikel so nato ponovili 3x do 4x. Nato pa so globoko vdihnili in zadržali dih za 15 sekund ter s tem končali celoten proces dihanja. Prva pokazatelja delovanja dihanja sta bila val toplote in zvišanje stopnje pozornosti. Zakaj? Zato, ker so v telesu sprostili veliko količino adrenalina, ki je pospešil krvni obtok.
ZANIMIVOST: Sprostitev velike količine adrenalina lahko dosežemo tudi z zelo mrzlim tušem ali kopeljo.
Stres je del nas. Stres nam v večini primerov omogoča obrambo pred dejavniki, ki nam na takšen ali drugačen način želijo škoditi. Želi nam pomagati, kakor pač zna. Morda je čas, da drugače pogledamo nanj in poskušamo raziskati, kako ga lahko v danih situacijah obvladamo. Orodja, kot so vodena hiperventilacija, dvig stresnega praga (link do članka DVIG STRESNEGA PRAGA) in pa tudi fiziološki izdih (link do članka ORODJA ZA KONTROLO STRESA) nam bodo s časom omogočila, da bomo vsaj do kratkotrajnega stresa čutili večjo naklonjenost.
Zapisala: študentka Ariana Rozman (v okviru projekta Študenti za študente)
Ste v stiski? Da ne boste sami, lahko svojo zgodbo delite in s tem tudi drugim pomagate.
Želite že danes začeti znova? Z zaobljubo lahko naredite prvi korak k boljši skrbi zase in za bližnje.
