Ivan – samomor
Devet let mineva odkar sem si zadal zadnjo brazgotino na svoji roki. Bil je poskus samomora. Obžalujem odločitev, ampak izkušnje ne bi spremenil, ker mi je dala smisel.
Ko se spominjam za nazaj, lahko rečem, da sem bil vesel otrok. Vedno nasmejan in radoveden. Želel sem postati gasilec… pač pomagati ljudem. Potem pa sem se začel spreminjati. Najstniška leta niso bila najboljša. Pravzaprav je bilo vse še nekako vredu do točke, ko sem postal samomorilen. Ko mi enostavno ni bilo mar zase. Ni mi bilo vseeno za družino, ampak to nekako ni prevagalo, ko je bilo zares hudo.
Tu je bil tudi glavni prelom. Reševalci, zdravniki, sestre, ki so pazile name, vsi ti ljudje, ki so mi pomagali, so mi dali nov smisel. Takrat sem spoznal, da se je vendarle vredno boriti za življenje. Vsako leto preštejem vsa doživetja, ki bi jih zamudil, če bi umrl. Zdaj na to izkušnjo gledam kot na ponovno rojstvo. Iz limon sem naredil limonado in danes lahko rečem, da je življenje dobro.
Nikoli ne bi nikomur predlagal, da se poškoduje, ampak če se, vedi da greš lahko preko tega in najdeš svoj smisel, svoje veselje do življenja. Morda je to čisto neko majhno veselje, ki ti polepša dan, te razbremeni. Tako meni recimo zelo pomagata glasba in pisanje. Hočem povedati, da se splača iskati kaj ti pomaga čez dan. Če se počutiš samomorilen poišči pomoč. Še naprej si prizadevaj doseči svoj pravi jaz. In upam, da najdeš navdih, z začetkom tu.
