Katja – preveč

tisti občutek, ko je vsega preveč… ko v telesu istočasno čutiš praznino, ki te požira ter težo napetosti, ki te pritiska k tlom.. občutek da te bo vsak čas razneslo od znotraj… da je edina rešitev ekstrem… pobeg v drug svet .. pa četudi le za par trenutkov in kljub groznim posledicam… takrat bi dal vse za tistih par trenutkov, ki te odpeljejo stran iz tega sveta, stran od neobvladljivih zmešanih občutkov.. govorim o ritualu basanja in bruhanja.. ta ritual te odpelje ven iz tega sveta, za sladkih par trenutkov pozabiš vse, ni pritiska, ni občutij, ničesar ni, le mir.. tako sem hrepenela po tem miru in to je bila pot.. toda kar je sledilo je bilo njegovo nasprotje.. občutek ekstatičnega miru ni trajal (ker ni bil pristen), zato je za njim vedno prišlo vse, pred čemer sem bežala, vsi občutki, ves pritisk, vsa praznina… tako sem hrepenela po tistem občutku miru, da je zasvojenost postala del mene za celih 9 let, 9 let mladosti in odraščanja.. 9 let ki jih nikoli ne bom mogla izživet.. izkušnja bulimije te spremeni, saj prežame vse dele tvojega življenja… izhod je težak.. izgubil si se v vrtincu zasvojenosti in zdaj moraš najti pot ven in sebe.. vsak dan posebej zahteva trud… ampak lahko uspe.. vsak dan posebej, korak za korakom, z veliko soočanja, sprejemanja, odpuščanja, ljubezni in spoštovanja… seveda še vedno pridejo temni trenutki in z njimi priložnost za soočanje in učenje (in ne beg).. seveda je resnično življenje polno padcev, ki lahko pustijo modrice in brazgotine, vendar pa je polno tudi vzponov, ki te napolnijo z neprecenljivimi občutki živosti-z občutki, ki ti jih neresničen svet zasvojenosti ne more dati..